V mesecu decembru smo bralce in bralke portala Maribor24.si vprašali, katera izmed izstopajočih dam si po vašem mnenju najbolj zasluži laskavi naziv Fatalka leta 2025. Med osmimi kandidatkami, ki so s svojo močjo, vizijo in delom v preteklem letu zaznamovale Maribor, ste izbirali Marušo Švelc, direktorico Vinagove kleti in Hotela Habakuk.

Glasovanje je bilo napeto do zadnjega trenutka. Po pravi "borbi", kjer sta se na vrhu tesno izmenjevali dve kandidatki, ste Maruši na koncu namenili 2005, oziroma kar 33 % vseh glasov. Po razglasitvi smo jo povabili na klepet, da bi izvedeli, kdo je ženska, ki sicer prihaja z Notranjske, a je s svojo neustrašno energijo osvojila srca Mariborčanov (in naših bralcev).

Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da ste nominirani za Fatalko leta 2025?

V bistvu mi je za nominacijo povedala sorodnica, ravno ko sem se peljala iz Maribora. Najprej sem se le zasmejala in si mislila: "Zakaj jaz, kaj sploh delam tam?" Sicer pa je bil moj notranji občutek zelo lep. Nekakšna potrditev, da smo vidni in da ljudje opazijo naše delo.

Sami ste omenili, da niste Mariborčanka, a je za vas glasovalo predvsem lokalno prebivalstvo. Kaj vam to pomeni?

Zame je to velika podpora. Zdi se mi, da s takšno popotnico lažje delaš in dobiš še večjo motivacijo za naprej. Če izpostavim Vinag, je neizmerno lepo, ko k nam pridejo avtobusi iz mojega domačega okolja. To mi res veliko pomeni. Nekatere ljudi iz otroštva vidiš po dolgih letih in pridejo v Maribor prav zato, da bi videli, kaj tukaj ustvarjam. To je res lepo.

Borba za glasove je bila napeta do zadnjega trenutka. Ste kljub temu pričakovali zmago ali je bilo presenečenje?

Bilo je popolno presenečenje. Sama sem si prvotno želela "zlate sredine". Ko pa se je začel tisti pravi "boj" za prvo mesto, pa sem si rekla: "No, dajmo, gremo do konca." Res je lep občutek, fajn je bilo. 

[[image_1_article_84369]]

Kdo je za vas "fatalna ženska"?

Zame je fatalna ženska tista, ki oddaja neko posebno energijo in s svojim delom pozitivno vpliva na okolico ter prispeva k dobrobiti narave in družbe. Da za sabo pustiš vtis in vzpostaviš nekakšno trajnost, tako v odnosu do narave kot do ljudi. 

"Fatalnost zame ni vizualna stvar, temveč sta to energija in delo, ki ga ustvarjaš."

Vinag ste prevzeli pred petimi leti, letos pa se je tej zgodbi pridružil še Hotel Habakuk. Kako gledate na ti dve kultni mariborski znamki in njun razvoj?

Lahko povem, da smo bili na Vinag pripravljeni, zato ga razvijamo počasi, vizijo in koncept pa sproti prilagajamo odzivom ljudi. Habakuk se je medtem "zgodil" zelo na hitro in nepričakovano. Je pa potrebno poudariti, da v vsem tem nisem sama. Ob meni sta direktor Metalke in ostali, ki so bolj usmerjeni v vodenje, jaz pa kot nekakšen zunanji opazovalec pomagam povezovati Vinag in Habakuk.

Mi pa ta tradicija mariborskih znamk ogromno pomeni. Raje delam na projektih, ki imajo pečat in neko posebno zgodbo, kot pa da bi gradila nov hotel iz nič. Ravno v tem vidim smisel, da iz neke "propadle" zgodbe narediš nekaj novega, svežega in ji vdihneš življenje. Ko to uspe, je zadovoljstvo nepopisno. Enostavno sem ponosna, da lahko povezujem ti dve znamki.

Nam lahko razkrijete kakšne konkretne načrte za prihodnost - tako iz poslovnega, kot tudi iz osebnega vidika?

V Vinagu načrtujemo prenovo spodnjega dela kleti. Želimo poudariti tradicionalne elemente, ki morajo ostati vidni, saj je klet trenutno v določenih delih preveč temačna. Pri prenovi bomo sodelovali z arhitekti, ki se spoznajo na svetlobo, da bo vse steklo, kot mora. V Habakuku pa nas medtem čaka prenova terase in sob. Močno se bomo osredotočili tudi na promocijo v tujini. Letos načrtujemo obiske sejmov v Münchnu, Berlinu in na Dunaju. Želimo, da za te lokalne zgodbe slišijo tudi zunaj naših meja.

Osebno pa sem bolj kot ne izpopolnjena, v smislu, da imam družino, dva otroka, sem poročena in imam dom na Notranjskem. Moje sanje so se v osnovi uresničile. Želim si le, da gre vse tako naprej, v smeri stabilnega življenja. Skozi delo pa seveda gradim tudi svojo zgodbo in z njo rastem, se učim na napakah in postajam močnejša. To je spontan proces. 

Kako doživljate Maribor, je v poslovnem smislu specifično mesto?

Maribor se mi zdi vedno bolj uspešen. Moram poudariti, da sem ga po koroni začela videti v popolnoma drugi luči. Zdaj, ko spoznavam podjetja, nove sodelavce in partnerje, ugotavljam, da so ljudje izjemno povezovalni. Z vsemi gradimo lepe odnose in vse nekako gladko teče. Mesto vedno bolj živi, dogajanje je pestro. Res je, da se v Maribor vozim dvakrat na teden po dve uri, a imam v tem smislu tudi ogromno podporo tašče in mame, ki popazita na otroke. Veliko je prilagajanja in kombiniranja urnikov, a se z digitalizacijo in zaupanjem ekipi vse da. Priznam pa, da se je bilo prvi dve leti težko vklopiti. Ko sem pri 24 letih začela tukaj, so me nekateri imeli za mlado in neizkušeno. Najprej sem morala z rezultati dokazati, da mislim resno. Mariborčane je težko prepričati, sploh, ko gre za zgodbe s slabim ozadjem, kot je bil denimo Vinag. Potrebovala sem štiri leta, da sem si pridobila njihovo zaupanje.

"Ko te Mariborčani sprejmejo, si njihova."

Je pa seda zelo specifično mesto. Če ljudje vidijo, da nimaš iskrenih namenov z mestom, te hitro izločijo. Če pa opazijo, da delaš dobro zgodbo za Maribor in njegove ljudi, pa te z veseljem toplo sprejmejo. To je nekaj, česar drugje v Sloveniji ne opaziš v tolikšni meri, in prav zato je delo s takšnimi znamkami tako zanimivo.

[[image_2_article_84369]]

Imate tukaj kakšne posebne točke, kamor zahajate, ko si želite zbistriti glavo?

Pohorje je krasno, sploh kakšen sprehod gor. A če sem povsem iskrena, si glavo najbolj zbistrim na poti domov. V avtu si zavrtim glasbo do konca, pojem in ob tem razmišljam. Ta vožnja me pomiri.

Izredno rada pa zavijem tudi v naše vinograde v Počehovi ali v Gačniku. Tam imamo čudovite lege sivega pinota in rumenega muškata. Če pa sem ravno v Habakuku, pa mi najbolj ustreza kakšna savna ali bazen po prej omenjenem sprehodu na Pohorje.

Kje vidite Maribor čez deset let?

Maribor mora definitivno izboljšati svojo promocijo v tujini - v Avstriji, na Madžarskem in širše. Moramo biti prisotni na raznih kongresih in sejmih, saj lahko postanemo res močno turistično središče. Menim tudi, da se bo ravno zaradi te umirjenosti in kakovosti življenja sem priseljevalo vedno več ljudi, saj je tempo tukaj zagotovo družinam prijaznejši kot v kakšnih drugih mestih, recimo v Ljubljani. Poleg tega pa nas vidim tudi usmerjene v visoko tehnologijo in elektroniko.

Menite, da bi lahko vaša zmaga motivirala druge ženske, ki si morda ne upajo na samostojno poslovno pot?

Vsekakor. Moj moto je: delaj počasi, verjemi v svoje cilje in bodi spoštljiva do vseh. Če delaš z iskrenimi nameni, lahko dosežeš karkoli. Umetne zgodbe, narejene samo za to, da se vidi, niso dolgoročne.

"Punce, bodite to, kar ste, ne sledite slepo modnim zapovedim ali tujim vzorcem. Verjemite vase in bodite najboljša različica sebe."