Direkcija EU je na področju ločevanja odpadkov postavila jasne standarde, do leta 2025 je potrebno reciklirati vsaj 55 % komunalnih odpadkov, medtem ko se ta delež do leta 2030 pričakuje na vsaj 60 %.

Na včerajšnjem predstavitvenem sestanku so sogovorniki poudarili, da bi imela sežigalnica v Mariboru potencial širšega regijskega pomena za celotno Slovenijo. Takšen objekt bi lahko izrabil preostanek mešanih komunalnih odpadkov iz vse države, pri čemer se trenutno čaka na sprejem posodobljene Uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, po katerem sledi razpis za dodelitev koncesije.

Mestna občina Maribor si prizadeva za gradnjo sežigalnice

Mestna občina Maribor si prizadeva, da bi novi predpisi in podlage omogočili občinam in njihovim javnim službam prijavo na razpis koncesije za javno gospodarsko službo. Namen je zagotoviti financiranje gradnje sežigalnice ter izrabo odpadkov, s čimer bi se omilil problem izvoza odpadkov, primernih za energetsko izrabo.

Župan Maribora, Saša Arsenovič, je izrazil zadržke glede sežigalnice številnih občanov, hkrati pa poudaril svojo vizijo modernega mesta z naraščajočim številom prebivalcev. "Vsako mesto ima svoje potrebe. V Mariboru, tako kot v Ljubljani, je prostora dovolj za obe sežigalnici. Proizvajamo smeti, območja Štajerske, Koroške in Prekmurja pa bi lahko ciljala na ogrevanje s smetmi. Imamo izziv, saj se na eni strani soočamo s problemom ogrevanja, na drugi pa s kopičenjem smeti, kar vodi do samovžigov ali njihovega izvoza z nepredvidenimi stroški. Če bi sami izkoristili odpadke v objektu za energijsko izrabo, bi si zagotovili konkurenčne cene. Ministrstvo in vlada si prizadevata, da bi s to rešitvijo ogrevali 45.000 ljudi," je dejal Arsenovič.

[[image_3_article_74155]]
 

Jure Fišer, direktor podjetja Surovine, je pojasnil, da se z odpadki ukvarjajo že od leta 2010. V tem obdobju so poslali približno 1 milijon ton odpadkov v sosednje države, kar kaže na neugodnost trenutne situacije. "Odpadki prihajajo iz več virov. Osnovni vir so komunalni odpadki, nato sledijo ostanki po sortiranju embalaže in industrijski ostanki. Največje težave povzročajo redni požari, saj odpadki predolgo čakajo in zaradi prisotnosti bioloških komponent prihaja do sproščanja metana ter posledičnih samovžigov. Poleg tega ljudje odpadke ne ločujejo dosledno," je poudaril Fišer.

Čeprav se vžiganje odpadkov že dogaja, bi se s pravilnim ločevanjem le-teh količina zmanjšala. Fišer je omenil tudi nedavni požar v eni izmed hal Surovine.

Vžiganje odpadkov se dogaja, vendar bi se ob pravilnem ločevanju odpadkov lahko zmanjšalo. V prejšnjem tednu se je tako zgodil požar  v eni izmed hal Surovine. »Šlo je za požar v hali, ki je hipno zgorela, čeprav smo požar takoj zaznali,« direktor Surovine Fišer o požaru prejšnji teden.

Odpadki globalna problematika sodobnega življenja

Direktor podjetja Snaga, Vito Martinčič, je opozoril, da so odpadki globalna problematika. Kljub temu, da je Slovenija med vodilnimi na področju ločevanja odpadkov, se še vedno sooča s pomanjkanjem sežigalnic. Države letos zapirajo meje za sprejem odpadkov iz tujine, hkrati pa uredba določa, da se lahko sežigajo zgolj slovenski odpadki. "Zdi se, da Maribor ni bil med mogočimi lokacijami za gradnjo sežigalnice, vendar so se razmere spremenile. Maribor se trenutno sooča s težavami zaradi neurejenega odvoza lahkih in težkih frakcij, medtem ko imajo nekatera druga komunalna podjetja možnost deponiranja, kar Maribor nima. Če bi lahko izkoristili odpadke, ki jih Maribor proizvaja v velikih količinah, za proizvodnjo toplotne in električne energije, bi dosegli celovito rešitve in si zagotovili poceni energijo za daljinsko ogrevanje," je pojasnil Martinčič.

[[image_1_article_74155]]

Direktor Energetike Maribor, Jože Hebar, je dejal, da so številni projekti za razširitev daljinskega ogrevanja že v teku. "V sistemu daljinskega ogrevanja se zaznava povečano povpraševanje po dodatni toploti, kar pomeni, da bi lahko toploto, nastalo iz sežigalnice, učinkovito izkoristili. Pričakujemo, da bo posodobljena uredba kmalu objavljena, sledil bo razpis za koncesijo. Sedem od desetih mest z najboljšim zračnim okoljem ima v mestu sežigalnico. Iz okoljskega in energetskega vidika ne vidimo nobenih ovir za postavitev tovrstnega objekta," je dejal Hebar.

Številna mesta z čistim zrakom imajo sežigalnice

Niko Samec s Fakultete za strojništvo je dodal, da brez energetske izrabe določenih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ni mogoče zagotoviti celovitega koncepta ravnanja z odpadki. Velik del odpadkov ostaja neizrabljen in je pogosto obdelan neustrezno. "Danes imamo na voljo številne tehnologije za energetsko uporabo odpadkov, ki imajo minimalni vpliv na okolje, saj morajo vsi ti objekti izpolnjevati stroge emisijske standarde. Na ta način omogočajo varno in učinkovito proizvodnjo toplotne energije. S sežigalnico lahko pričakujemo le pozitivne okoljske učinke," je zaključil Samec.

[[image_2_article_74155]]

Sežigalnica v Mariboru bi se tako lahko izkazala za strateški objekt, ki bo omogočil izrabo odpadkov za proizvodnjo toplotne in električne energije, zmanjšal problem izvoza odpadkov ter zagotovil konkurenčne cene za daljinsko ogrevanje, kar bo pozitivno vplivalo na celotno regijo.