Mesec junij je po vsem svetu znan kot mesec ponosa. To je čas, ko LGBTQ+ skupnost po vsem svetu praznuje svojo identiteto, vidnost, dosežke, pa tudi opozarja na izzive, s katerimi se še vedno sooča. A zakaj in kako se to obeležuje? Vprašali smo Doris Špurej, ki vodi program Maribor skozi rožnata očala, in Mateja Behina, ki je del organizacijske ekipe Parade ponosa Maribor, saj oba že vrsto let aktivno soustvarjata prostor za LGBTQ+ skupnost v mestu.

"Vsakdan je žal veliko manj mavričen kot parada ponosa"

Sogovornika sta že na začetku opozorila, da je vsakdan LGBTQ+ oseb pogosto precej manj mavričen kot je parada ponosa. Pojasnila sta, da je v javni zavesti še vedno (pre)malo prostora za vse, ki niso heteroseksualni ali cisspolni, zato je vsakršna vsebina, dogodek ali prostor, ki si prizadeva k večji vključenosti na tem področju, nekaj dobrodošlega.

"Predvsem tisti člani organizacijske ekipe, ki smo tudi sami del skupnosti, se lahko strinjamo, da je težko prehajati med varnimi prostori, ki se jih tako močno trudimo ustvarjati, in okolji, ki so manj sprejemajoča ali pa so celo nasilna," sta izpostavila in dodala, da se kot organizator in tudi v lastni družbi "malo navadiš na te mehurčke, ki so inkluzivni in sprejemajoči, potem pa greš na ulico in se na poti domov ali na poti v službo sprehodiš mimo neštetih grafitov, kjer piše 'ANTI LGBT' ali 'smrt pedrom' in to te malo strezni".

Parada ponosa že četrtič v Mariboru

Ob tem sta dodala, da parado letos organizirajo že četrtič in da ne glede na to, ali na dogodek pride pet ali pet tisoč ljudi, iz skupnosti prihajajo dobri odzivi. Upanje pa daje seveda tudi vsakršna podpora javnosti, organizacij, ustanov - na primer v sklopu vsakoletne akcije Podpri parado, izobesi zastavo, ko številne mariborske organizacije in ustanove izobesijo mavrično zastavo v znak podpore. V preteklosti so to storile Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru (ter posamezne članice, kot so Pravna fakulteta in Študentski domovi), DrogArt, Narodni dom, Slovenska filantropija in številne druge, mavrična zastava je v znak podpore mariborske občine že visela tudi na Rotovžu.

"Gre za preproste geste, ki pa zelo veliko pomenijo," sta poudarila sogovornika.

Nove skupine, novi prostori in nove ideje

Ob tem sta izpostavila, da upanje vidita tudi v tem, da vznikajo nove skupine, novi prostori in ideje za LGBTQ+ osebe v Mariboru in drugod po Sloveniji, kot so Frontrunners Slovenija, Lez get together in Društvo Fršlus, s katerimi sodelujejo tudi v sklopu letošnje parade.

"Skratka – upanje je v tem, da smo tukaj, da nas je vedno več in da ne gremo nikamor."

MKC Maribor v okviru programa Maribor skozi rožnata očala organizira tudi mesečna druženja, t.i. queer hangoute, kjer LGBTQ+ mladi med drugim igrajo družabne igre, sodelujejo v različnih aktivnostih in tudi aktivno soustvarjajo vsebine tako, da predlagajo ideje o dogodkih, ki jih nato skupaj izvedejo.

Eden takih projektov je bil lani denimo Pride Bracelets, kjer so na pobudo mladih srednješolci junija pletli zapestnice v barvah LGBTQ+ zastav.

Največ sovražnih komentarjev v času večjih dogodkov

Dogodke in aktivnosti tako načrtujejo skupaj z mladimi, da vsebine zares izhajajo iz njihovih potreb. "Organiziramo prostočasne aktivnosti kot so že omenjeni queer hangouti in drag šovi (nastopi “kraljic preoblek”), podpiramo LGBTQ+ umetnike, ki razstavljajo v naših prostorih, povezujemo se tudi z drugimi LGBTQ+ organizacijami, ki pri nas izvajajo svetovanja in delavnice. Predvsem pa podpiramo mlade pri realizaciji lastnih idej. Povezujemo se tudi programski sodelavci, tako na primer v sklopu pravkar zaključenega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru organiziramo tudi literarni večer mlade literature LGBTQ+," sta dodala.

Izpostavila pa sta tudi žalostno dejstvo, da največ sovražnih komentarjev še vedno dobijo v času večjih dogodkov, kot je parada ponosa. "Takrat smo soočeni z realnostjo, da je v družbi še veliko nestrpnosti in celo sovražne nastrojenosti proti LGBTQ+ skupnosti," sta nadaljevala. Parada ponosa je tako pomembna platforma ravno zato, ker ima od vseh dogodkov daleč največ pozornosti – čeprav ta pogosto ni pozitivna.

[[image_1_article_77838]]

Drugi programi in dogodki so bolj “intimne” narave oziroma zunaj LGBTQ+ skupnosti nimajo tako velikega dosega, zato je negativnih odzivov manj. Skupnost se nanje izjemno dobro odziva, odličen je tudi obisk. Daleč največje zanimanje med tovrstnimi dogodki uživajo drag šovi, ki jih redno organizirajo že drugo leto zapored in so bila do zdaj vedno zasedena vsa prosta mesta v občinstvu, pa tudi LGBTQ+ literarni večeri.

Napredek, a hkrati radikalizacija

Kljub občutku napredka, ki nam iz leta v leto daje zagon, sogovornika opažata, da sta radikalizacija in polarizacija še posebej med mladimi naredili svoje. LGBTQ+ vsebine so opazno bolj polemične kot pred nekaj leti, več je nasprotovanja, več je tudi sovražnega govora in nasilne retorike. Vse to vpliva tudi na samo sceno, ki je v Mariboru že tako ali tako manjša kot na primer v Ljubljani ali drugod po Evropi. 

"Še zmeraj sta med ljudmi prisotna strah in negotovost ob vsakršnem izpostavljanju ali vidnosti. To smo opazili tudi ob organizaciji parade: veliko oseb se ne želi preveč javno izpostavljati, tako mladih in neizkušenih kot tudi tistih, ki imajo na področju družbenega aktivizma že nekaj kilometrine. S tem ne želimo nikogar obsojati, ker povsem razumemo, da je lastna varnost zmeraj na prvem mestu. Gre bolj za obsodbo družbe, mesta, ki takšno atmosfero dovoljuje z neukrepanjem in normalizacijo sovraštva in nasilja," sta pojasnila.

"Stanje je slabše kot pred nekaj leti, mimo tega ne moremo, in z letošnjo parado želimo opozoriti prav na to: vsaka grožnja, vsak grafit, vsaka strgana mavrična zastava je znak, da ti kot LGBTQ+ osebi varnost ni 100% zagotovljena – vsaj, če se ne želiš skrivati."

Trenutno stanje sprejemanja LGBTQ+ skupnosti v Mariboru

LGBTQ+ pravice in ostale človekove pravice si pogosto predstavljamo kot nekaj linearnega. V Mariboru imamo na primer že šest let svojo parado ponosa, kar bi moralo pomeniti, da so LGBTQ+ Mariborčanke in Mariborčani varni in sprejeti. V Sloveniji imamo istospolne poroke in možnost darovanja krvi, kar bi moralo pomeniti, da LGBTQIA+ Slovenke in Slovenci niso več deležni diskriminacije. "Pa vemo, da ni tako preprosto, da posamezne zmage in premiki niso absolutni in da družba v praksi včasih zaostaja. Čeprav so se neki premiki že zgodili, lahko vedno gremo tudi nazaj, kar se po našem mnenju v zadnjih letih tudi dogaja," sta nadaljevala.

Ob tem sta dodala, da je sovraštva zoper LGBTQ+ osebe spet več, saj je tudi v skupnosti opaziti, da je občutek tveganja z vsakršnim javnim nastopanjem večji kot v preteklosti. Skupnost je v Mariboru vseeno številčno manjša kot v večjih mestih, prav tako je mariborska družba v veliko pogledih še zmeraj precej socialno konzervativna, kar nedavna radikalizacija in polarizacija samo še poglablja. "Skrbi nas, da omenjeni trendi lahko ogrožajo vse, kar je LGBTQ+ gibanje že doseglo," sta poudarila.

Nasilje je v Mariboru normalizirano

Čeprav velik del javnosti podpira LGBTQ+ pravice, si sogovornika še vedno želita, da bi se manj normaliziralo nasilje, sovražni govor in druge oblike sovraštva. "Tukaj ciljamo predvsem na oblasti, na odločevalce, na vse, ki so na položajih, da se zavežejo k jasnejšim in strožjim obsodbam vsakršnega primera nasilja ali poziva k nasilju, ki se zgodi, kot tudi k odločnejšim ukrepom. Gotovo pa je nekaj tudi na vsakem izmed nas, da ni zgolj nema priča, ampak opozarja na krivico, na nesprejemanje, na neenakost," sta odločna.

Z vidika prej omenjene organizacije si želita še več dogodkov, namenjenih zabavi in druženju, saj so ti za skupnost zelo velikega pomena. Prav tako bi želeli več prostora za LGBTQ+ kulturo in vsebine, kot so drag šovi, razstave in druge umetniške vsebine, ki se vedno znova izkažejo za izredno priljubljene in obiskane.

"Ključno je, da potreb LGBTQ+ oseb ne naslavljamo zgolj v okviru meseca ponosa, ampak da imamo to možnost skozi vse leto. V desetih letih obstoja programa Maribor skozi rožnata očala smo uspeli vzpostaviti bogato tradicijo in nabor vsebin; to kontinuiteto si bomo prizadevali vzdrževati tudi v prihodnje in jo bogatiti z novimi idejami, k čemur bo zagotovo pripomoglo sodelovanje z novimi organizacijami, ki nastajajo na tem področju."

[[image_2_article_77838]]

Zakaj je parada ponosa tako pomembna?

Pri paradi ponosa gre po eni strani za proslavo LGBTQ+ oseb, njihove zgodovine in kulture, za druženje in grajenje skupnosti, za izraz solidarnosti in ljubezni. Po drugi strani pa so dogodki, ki jih danes poznamo kot parade ponosa, nastali iz protesta, kot boj proti margnializaciji LGBTQ+ oseb, zato imajo tudi protestno oziroma aktivistično noto. Katera stran prevlada, je seveda deloma odvisno od tega, kje se parada organizira, ker si družbe med seboj niso enake, vsaj v Mariboru pa je ta tradicija protesta še zmeraj močno prisotna in potrebna.

"Ne organiziramo je zato, ker smo vsi sprejeti in enakopravni in želimo iz veselja skupaj zaplesati ob dobri glasbi, ampak zato, ker prepoznavamo, da še nismo dosegli pravice in enakopravnosti; parada ponosa v Mariboru je zato v prvi vrsti platforma, da opozorimo na težave, s katerimi se LGBTQ+ osebe soočajo, in izkoristimo medijsko pozornost, ki je izven meseca ponosa ne uživamo. Dokler bomo imeli delo na področju LGBTQ+ pravic (in ni videti, da bi ga kmalu zmanjkalo), bo parada ponosa v Mariboru v prvi vrsti protest, opozorilo, da smo tukaj in da si zaslužimo biti polnopravni del družbe. Če bo kdaj nastopilo obdobje, ko bomo lahko le brezskrbno plesali, pa bo še zmeraj ostala priložnost za dobro čago."

Vsebina parade kot odziv na dogajanje v mestu

V letošnjem letu so se organizatorji parade ponosa tega lotili iz nekoliko bolj lokalnega vidika. Vsebina oziroma program parade je nastal kot odziv na dogajanje v mestu, ki nakazuje, da imamo precej globoke težave. "Anti-LGBTQ+ grafiti na pročeljih in ulicah, sovražni govor, grožnje, uničevanje mavričnih zastav, vse to so stvari, ki smo jih samo v dobrem letu in pol od zadnje mariborske parade zabeležili v precejšnjem številu," sta pojasnila sogovornika.

"Maribor ima problem s sovraštvom zoper LGBTQ+ osebe in skrbi nas, da se stanje zaostruje."

Iz tega se je rodil tudi letošnji slogan, Preglasimo sovraštvo, ki opozarja na pomen prepoznavanja in ukrepanja proti sovraštvu, diksriminaciji in nasilju v vseh njihovih oblikah. Z njim želijo osvetliti konkretne težave, s katerimi se osebe iz skupnosti v regiji soočajo, kot so nasilje, grožnje in sovražni govor, javnosti in oblastem pa sporočiti, da so potrebne strožje obsodbe in predvsem odločnejši ukrepi.  "V ta namen smo k sodelovanju na paradi povabili govorce in nastopajoče, ki se neposredno bodisi soočajo bodisi ukvarjajo z diskriminacijo, predvsem nad LGBTQ+ osebami, pri čemer smo si prizadevali, da jih velik del tudi samih prihaja iz skupnosti," sta zaključila Špurej in Behin.

Program Maribor skozi rožnata očala, ki ga izvajajo na MKC Maribor in je v celoti namenjen LGBTQ+ mladim, obstaja že od leta 2015 in je bil prvi redni program te vrste v tej regiji, vseskozi pa se povezuje tudi s preostalimi programi in vsebinami, ki jih ustvarjajo, tako da je vključenost cilj, h kateremu že težijo in bo njihova prioriteta še naprej.