Overy, profesor na Univerzi v Exeterju, urednik The Times Complete History of the World, član Kraljeve družbe in Britanske akademije ter prejemnik prestižnih nagrad za zgodovinsko raziskovanje, je na Alma Mater delil poglobljene vpoglede v vprašanje vojskovanja skozi prizmo zgodovine, biologije, psihologije in političnih ved.

Zakaj so ljudje edina vrsta, ki množično pobija lastne pripadnike? Kako se vojna odraža v sodobnih krizah, kot sta konflikt v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu? To so ključna vprašanja, ki jih Overy razčlenjuje v svoji knjigi, pri čemer izpostavlja evolucijske, družbene in politične dejavnike, ki že tisočletja oblikujejo konflikte.

Overyjeva predavanja in razprava so odprla pomembna vprašanja o prihodnosti globalne varnosti in možnosti preprečevanja prihodnjih vojn. Univerza Alma Mater Europaea tako ostaja pomembno središče za razprave o aktualnih družbenih izzivih.

Zakaj vojna?

[[image_1_article_74226]]

Vojskovanje je temeljni del človeške zgodbe – veljalo je pred tisoči let in velja še danes. Zakaj so ljudje edina živalska vrsta, ki je razvila sposobnost množičnega pobijanja lastne vrste? Kot je Albert Einstein vprašal Sigmunda Freuda pred skoraj sto leti: »Zakaj vojna?« Einstein je upal na preprost odgovor v okviru človeške psihologije, a takšnega odgovora ni. Richard Overy, avtor številnih knjig o drugi svetovni vojni, raziskuje to vprašanje z vidika različnih znanstvenih disciplin: biologije, psihologije, antropologije, ekologije, družbenih in političnih ved.

Sodobna evolucijska teorija nakazuje, da je zgodnji človek uporabljal kolektivno nasilje – ali vojskovanje – za zaščito majhnih skupnosti in širjenje genskega bazena. Sposobnost uporabe nasilja v določenih okoliščinah je tako postala eden od mehanizmov v človeškem umu za zagotavljanje preživetja.Antropologija in arheologija sta pokazali, da je nasilje tudi kulturni produkt, pri čemer je vojskovanje v takšni ali drugačni obliki postalo del življenja zgodnjih skupnosti. Družbena segmentacija je oblikovala vojaški razred za zaščito plemena ali klana ter militaristično kulturo, ki je opravičevala vojskovanje. Čeprav vojne niso potekale neprekinjeno, ni nobenega dela sveta, kjer arheološki in antropološki dokazi ne bi kazali na kolektivno nasilje proti drugim ljudem, že dolgo pred nastankom držav.

Možnost novih vojn

Ta evolucijski vzorec je obstajal že pred nastankom države, katere razvoj je bil deloma povezan s potrebo po učinkovitejši organizaciji vojskovanja. V zgodovinskem obdobju, ki sega približno 6.000 let nazaj, je mogoče jasneje prepoznati motive za vojno – bodisi zaradi prepričanj, potrebe po virih ali iskanja moči in varnosti. Te razlage so osrednje v političnih in družbenih vedah, ki se bolj osredotočajo na zavestne dejavnike, ki ženejo ljudi v vojno, kot pa na osnovne evolucijske vzgibe. Iskanje varnosti je pri tem ključnega pomena. To je razvidno iz zgodovine zadnjih nekaj tisoč let, bodisi pri obrambi kitajskega ali rimskega imperija bodisi v vojnah nedavne preteklosti.

Občutek ogroženosti je pomembno vplival na Putinovo odločitev za vojno proti Ukrajini iz strahu, da bi NATO in Evropska unija dosegla rusko mejo. Prav tako je bistven za izraelski pogled na svoj geopolitični položaj v morju arabskih držav ter za nedavne vojne proti Hamasu in Hezbolahu, ki so bile poskus stabilizacije izraelskih meja.

V enaindvajsetem stoletju je vojna še vedno globalna realnost. Sodobna politična znanost opozarja na možnost novih vojn zaradi omejenih virov, kot so naftne vojne prejšnjega stoletja, ali vojn, ki bi jih povzročile hitre podnebne spremembe – na primer zaradi zaščite vodnih virov ali preprečevanja množičnih migracij. Morda bo prišlo do vojn v vesolju ali kibernetskih vojn, katerih cilj bo ohromiti gospodarsko in vojaško sposobnost tekmeče sile. Dolga zgodovina vojskovanja nakazuje, da vojne v prihodnosti ne bodo zlahka izginile. Najnevarnejša možnost je, da bi nezaupanje in občutek ogroženosti lahko pripeljala do jedrske vojne. Ljudje danes, kljub vsem dosežkom, v evolucijskem smislu niso bistveno drugačni od svojih prednikov iz prazgodovine.

[[image_2_article_74226]]