Strokovnjaki ljudi znova prosijo, da labode občudujejo s primerne razdalje in jih ne ogrožajo s svojim vedenjem. K temu sodi tudi hranjenje – to zelo odsvetujejo, saj ima hranjenje vodnih ptic negativne posledice tako zanje kot za okolje.

Vsakdanjik trenutno najpopularnejše mariborske družine vzbuja veliko pozornosti med Mariborčani. “Skrbi nas za njihovo dobro počutje in varnost, predvsem ko gre za najmlajše člane družine – sedem le nekaj dni starih labodkov. Ne smemo pozabiti, da so ranljivi tudi v vodi. Občanka nas je, na primer, obvestila, da je bila konec tedna priča, ko sta dva suparja, verjetno nenamerno, zapeljala med odrasla laboda in njune mladiče,” so sporočili z Mestne občine Maribor. 

Zato občane znova prosijo, da labode občudujejo s primerne razdalje in jih ne ogrožajo s svojim vedenjem. K temu sodi tudi hranjenje – to zelo odsvetujejo, saj ima hranjenje vodnih ptic negativne posledice tako zanje kot za okolje. Več o tem na tej povezavi in spodaj v povzetku.

Ob rekah in večjih vodnih površinah v bližini naselji je tudi v Sloveniji zelo razširjeno hranjenje vodnih ptic. Ljudje najpogosteje hranijo labode, race mlakarice, liske in rečne galebe. Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, pa je tovrstno početje za vodne ptice in rečni ekosistem škodljivo. (Vir: Priporočila za hranjenje prostoživečih ptic, Tilen Basle, november 2019.)

Negativne posledice hranjenja vodnih ptic:
– povečano število in gostota vodnih ptic (povečana kompeticija in agresivnost med osebki),
– slabša kvaliteta življenjskega okolja (povečan vnos organskih snovi v vodo, intenzivnejša rast alg in zmanjšanje koncentracije kisika v vodi),
– povečan prenos povzročiteljev bolezni med pticami,
– slabša kvaliteta hrane (razvoj bolezni in deformacij, saj ptice po naravni poti najdejo kvalitetnejšo hrano),
– izguba strahu pred ljudmi (povečana smrtnost zaradi plenjenja in interakcije z ljudmi),
– sprememba navad (spremenjeni selitveni vzorci in območja gnezdenja).

Ob rekah in večjih vodnih površinah v bližini naselji je tudi v Sloveniji zelo razširjeno hranjenje vodnih ptic. Ljudje najpogosteje hranijo labode, race mlakarice, liske in rečne galebe. Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, pa je tovrstno početje za vodne ptice in rečni ekosistem škodljivo.

Priporočila za hranjenje vodnih ptic

Hranjenje vodnih ptic ima zanje in za okolje negativne posledice (Chapman & Jones 2009, Gere & Andrikovics 1994), zato vsakršno obliko hranjenja odsvetujemo! Kot alternativo predlagamo naravi prijazno ureditev brežin vodnih teles, ki vključuje zasadite brežin in plitvih predelov vodnih teles z avtohtonimi rastlinami. Na tak način bodo vodne ptice našle zavetje ter obilico
naravne in kvalitetne hrane. Takšen ukrep bo imel tudi izobraževalni in ozaveščevalni učinek in bo prispeval k boljšemu razumevanju naravnih procesov.

Hranjenje vodnih ptic zaradi izrazitega negativnega učinka nanje odsvetujemo. Kot alternativo predlagamo naravi prijazno ureditev brežin vodnih teles, kjer lahko vodne ptice po naravni poti najdejo obilo kvalitetne hrane (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, DOPPS – BirdLife Slovenia).