Pogovarjali smo se z Dušanom Slapnikom, direktorjem Nigrada, o velikem načrtu za obnovo cest, praznični okrasitvi, največjih izzivih podjetja in načrtih podjetja za naprej

V zadnjih tednih je bilo pogosto slišati o t.i. masterplanu oziroma velikemu načrtu obnove cest, zato nas zanima katere ceste so letos na prednostnem seznamu obnov, ter na podlagi katerih kriterijev so postavljene prioritete?

V preteklih letih so se s pomočjo terenskih ogledov ter ocenjevanja poškodovanosti cest in splošnega stanja, izločili tisti prometni odseki, ki so najbolj nujni obnove, zato se je tudi izdelal nekoliko obsežnejši seznam. Ti, najbolj kritični odseki so se točkovali glede na prometno obremenitev, koliko so poškodovani in kako na teh odsekih poteka javni potniški promet, iz povprečja teh točk, pa smo lahko sestavili prioritetno listo obnov, ki so predvidene v obdobju naslednjih petih let. Trenutno že potekajo dela na prvih odsekih, in sicer na Ulici Janka Sernca, Pri Vrtnariji (Zrkovci – Dogoše), Streliški cesti, Razvanjski cesti, Kosarjevi cesti, prav tako pa v Trčovi poteka izgradnja pločnika. Vsa dela bodo pokrita iz proračunskih sredstev, če bodo to omogočale vremenske razmere, pa bi se morebiti lahko vsa dela, končala že letos.  

Kako poteka usklajevanje glede obnove cest z drugimi komunalnimi službami, zato da ne prihaja do pogostega zapiranje cest, zapor in posledičnih zastojev?

Zaradi zahtevnosti projekta, se naše podjetje redno usklajuje tako z javnimi podjetji, kot tudi javnim potniškim prometom. Usklajevanje v veliki meri koordinira občina, ki organizira koordinacijske sestanke, na katerih se vsa podjetja uskladimo in določimo nujne prioritete, ki jih je potrebno rešiti, predvsem z namenom da se povzroči čim manj motenj v prometu, ter da se istočasno poskrbi za varnost in pretočnost. Pri podjetju Nigrad se zavedamo, da to občasno povzroči slabo voljo pri občanih, vendar pa se trudimo, da jih pravočasno obveščamo o napovedih zapor cest oziroma naših del.   

So pritožbe občanov pogoste?

Presenečen sem, da teh pritožb ni. Ljudje so na nek način hvaležni, saj se zavedajo, da bo po zaključku del, cesta boljša in varnejša, ter da bo že kmalu spet odprta za promet.

Pogosto se vašemu podjetju očita, da ceste zgolj krpate, da ne opravite celovitih obnov. Kaj je razlog za delne obnove, namesto celovitih?

Celovita obnova cest se po navadi izvede šele takrat, ko cesta doseže določeno stopnjo dotrajanosti, ki jo določajo standardi. Prav tako je za celovito obnovo cest potrebna popolna projektna dokumentacija, kar pa zna trajati tudi več let. V soodvisnosti od razpoložljivih virov in sredstev, izvajamo nujna popravila na tistih odsekih, za katere se presodi, da so optimalni za izvedbo. Zato se po navadi izvaja krpanje, ki je kratkoročna rešitev za prevoznost in varnost v prometu, prav tako pa lahko z istim letnim proračunom saniramo bistveno več poškodb ceste po širšem območju občine.

 Je pa cilj v naslednjih petih letih obnoviti čim več cest?

Tako je. Realizacija na letnem nivoju je predvidena na okrog 5 milijonov evrov, prav tako je pripravljen seznam obnov. Trenutno je na tem seznamu 150 odsekov, vendar pa je treba povedati, da v tem t.i. masterplanu ni makadamskih odsekov ali odsekov, kjer je predvidena obnova infrastrukture, saj je obnova infrastrukture lahko dvakrat dražja od obnove cestišča. Sama izvedba pa bo seveda odvisna od sredstev.

 

Mesto se med tem že pripravlja na božične in novoletne praznike. Lahko poveste kako bo letos potekala okrasitev mesta, se lahko meščani nadejajo še lepše praznične osvetlitve?

Prepričan sem, da bo še lepša in bogatejša. Želimo si, da bomo našim občanom pričarali res prijetno vzdušje v teh predprazničnih dneh. Mesto Maribor bo v večernih urah zagotovo očaralo vse obiskovalce in prebivalce, ki s pričakovanjem spremljajo ta čas. Letos bo prižig svečanih luči nekoliko prej kot pretekla leta, torej že v zadnjem tednu novembra, v četrtek. Dodali smo kar nekaj novih svetlobnih okraskov. Dela že izvajamo več kot en mesec, saj želimo, da bi bila okrasitev zaključena in sočasno prižgana po celotni občini.

Kako po vašem mnenju takšna okrasitev vpliva na obisk mesta, ali privabi tudi obiskovalce iz tujine, kot je to pogosta praksa povsod po tujini?

Zagotovo, sproti dodajamo posebne foto-točke ter elemente, ki privabljajo tako družine kot otroke, ne samo iz mesta temveč tudi iz drugih delov Slovenije. Obisk se vztrajno povečuje, med drugim pa prejemamo tudi vedno več pohval, kaj je Mariboru uspelo narediti v zadnjih petih letih. Mesto je naredilo kvalitativni premik v tej smeri, da je mesto bolj čarobno in bolj vabljivo za vse strukture in goste.

Lahko morda pojasnite, na kak način poteka postavljanje razsvetljave, s kakšnimi izzivi se soočajo delavci, ter kakšna je stopnja zahtevnosti pri postavljanju razsvetljave?

Pri postavljanju razsvetljave je pomembna infrastruktura, vendar vse aktivnosti potekajo že mesece prej. Ljudje vidijo le končen izdelek, mi pa moramo že predhodno definirati, kje bodo postavljene svetlobne signalizacije oziroma svetlobni okraski, kaj je treba dokupiti, obenem pa preveriti, ali so tehnično še usposobljeni od preteklega leta, ter jih morebiti popraviti. Potrebno je tudi usklajevanje z lastniki objektov in občani, saj moramo pridobiti soglasja za vse spremembe. Delo na višini predstavlja dodatne izzive, vendar naš usposobljen kader vedno poskrbi, da je delo s čudovitim prižigom. Prav zato je pomembno, da veliko aktivnosti, v sodelovanju z strokovnimi službami znotraj občine, uredimo toliko prej, da smo na koncu uspešni.  

Verjetno je pomembno tudi racionalno upravljanje z opremo razsvetljave. Kako upravljate z opremo, ko se prazniki končajo?

Res je, vsi skupaj delujemo tako, da ohranimo približno 70 % opreme iz preteklih let, z dodajanjem in spreminjanjem novih elementov do 30 %. Seveda je vse odvisno od razpoložljivih sredstev. Oprema, ki je že bila uporabljena, se ne postavi vedno na istem mestu, ampak jo premikamo po različnih krajevnih skupnostih.

Žal se v mestu pogosto srečujemo z vandalizmom, kar je morda še največji problem, še posebej na mostovih. V primeru vandalizma, trpi celotna veja razsvetljave, ker je naprava poškodovana. Kljub temu, se trudimo, da to čim prej popravimo in da je že v dveh dneh spet vse postavljeno v red.

Glede na to, da smo že vstopili v zimsko sezono, kako bi ocenili pripravljenost zimske službe, v kadrovskem in tehničnem smislu?

Vsako leto je zimska služba velik izziv za podjetje. Ta program zimske službe smo ustvarjali tri leta, čeprav se v nekaterih podrobnostih spreminja vsak letni cikel. Letos smo imeli določene kadrovske težave, saj je bilo potrebno novo zaposlene ljudi usposobiti za tovrstno delo. Nekoliko težav smo imeli tudi z opremo oziroma posodobitvijo le te. Kljub tem preprekam, smo v zadnjem času izvedli preizkuse opreme, nakupe, usposabljanje kadra in izvedli t.i. suhe vaje. Zdaj imamo sklican tudi štab zimske službe, vključno z vsemi zunanjimi službami, kot so policija, civilna zaščita in ostali.

Kar zadeva zalog, smo se v podjetju dobro pripravili, saj imamo dovolj peska in soli. Tudi iz vidika kadra in opreme, trenutno sodeluje 80 plužnih enot in 130 do 150 ljudi, ki bodo razporejeni v zimsko rotacijo z dvema ali tremi izmenami. S tem so pokrita tudi dežurstva, saj razmere v dolini in recimo na višini 200 metrov zaradi temperaturnih sprememb niso enake, zato so naše službe lahko že aktivne s posipavanjem soli ali drugimi ukrepi.

Torej vas sneg ne more presenetiti, kot se mnogi radi pošalijo na vaš račun?

Tako je. Moramo pa povedati in poudariti, da pri prioritetah glede odzivnega časa naše delo poteka tako, da tisti odseki, ki so bolj prometno obremenjeni, kot so denimo večja križišča, spadajo pod različne prioritete, zato je tudi čas odzivnosti različen znotraj teh treh prioritet.

So pritožbe občanov glede domnevne neodzivnosti pogoste, še posebej v primeru večje količine snežnih padavin?

Pritožbe so del našega dela, čeprav menim, da so pritožbe pogostokrat neupravičene, saj se morajo v času večjih padavin, tudi naši vozniki prilagoditi situaciji in razmeram. V takšnih razmerah, je morda bolj smiselno, da ljudje ostanejo doma ali uporabijo drugo prevozno sredstvo, saj je potreben čas, da se na cestah vzpostavijo varne razmere. Naše delo poteka tudi lažje, če se vozniki izogibajo vozilom, saj to omogoča, da je odmetavanje snega lažje. Naša zimska služba poteka bolj kontinuirano in nemoteno, zato vse ljudi pozivamo, naj ostanejo doma, da bomo svoje delo lahko opravili čim prej in kakovostno.

[[image_1_article_82993]]

Kako pa ocenjujete sodelovanje z drugimi službami, denimo policijo ali mestno občino ko nastanejo takšne razmere?

Lahko rečem, da si vse pripombe in kritike izmenjujemo sproti. Poudarek dajemo tam, kjer ugotovimo, da so razmere kritične, da se jih čim prej lotimo in jih odpravimo na kritičnih mestih ali območjih. To poteka sproti, še posebej pri obilnem sneženju. Naša naloga je, da smo optimizirani in da smo tisti trenutek razporejeni po terenu, se pravi, da dajemo poudarek tam, kjer je povečana nevarnost v prometu. Tako tudi zbiramo prioritete za intervencije.

Kakšna je vaša ocena o stanju kanalizacijskega sistema?

Zelo realno ocenjujemo, da je stanje kanalizacije trenutno v sorazmerno solidnem stanju. Zagotovo so določeni odseki, ki so že dotrajani in jih uvrščamo v letno obnovo, bodisi zamenjamo cevi ali jih saniramo znotraj sistema. Problemi, ki se pojavljajo, so predvsem intenzivni nalivi, pogostost teh nalivov in povečana količina padavin v izredno kratkem času. Letos je bilo tega kar precej, imeli smo tudi izredne razmere v kanalizaciji, vendar smo bili kos tem razmeram. Pri vsakem novem izvedbenem projektu obnove cest ali drugih infrastrukturnih delih intenzivno razmišljamo, kako v večji meri izločiti meteorne vode z vozišč in drugih porušenih površin iz javne kanalizacije ter jih ločeno tretirati – bodisi ponikniti ali odvodniti do prejemnikov.

Pri teh intervencijah oziroma pri teh dogodkih v preteklem letu smo zaznali izredno obremenitev posebnih objektov na sistemu, predvsem črpališč. Ob močnem pretoku v kanalizaciji, pride tudi do spiranja večjih predmetov, ki v kanalizacijo ne sodijo. Na to vse skozi opozarjamo, tudi ozaveščamo občane z obvestili in položnicami, kjer jasno navajamo, kaj vse ni dovoljeno odmetavati v kanalizacijo. To nam povzroča največje težave in lahko povzroči lome ali poškodbe na črpalkah.

Torej je odlaganje odpadkov eden izmed razlogov, ki vodijo do težav, kot so denimo razmnoževanje podgan?

V tem delu dajemo veliko pozornosti tudi preventivno, izvajamo deratizacijo in druge ukrepe na sistemu. Zagotovo je to negativen trend v celotni Sloveniji v zadnjih 3-4 letih, saj se v večjih mestih pojavlja vedno več tovrstnih težav.

Pridejo pa ti problemi predvsem iz gospodinjstev? Ali morda tudi iz industrije?

Pretežno prihajajo iz gospodinjstev, medtem ko gospodarstvo ali industrija predstavlja večje nevarnosti, predvsem v smislu kemičnih ali drugih odpadkov, ki v kanalizacijo ne sodijo in povzročajo druge vrste težav. K sreči v preteklem obdobju nismo zaznali večjih težav, zato jih je naš sistem zmogel obvladovati.

Kakšna je situacija s Stražunskim potokom in odvajanje odpadnih komunalnih voda?

Stražunski potok se je v teh letih izboljšal predvsem v tem smislu, da se trenutno vanj razbremenjujejo le še odvečne količine vod v tistih časovnih intervalih, ko prihaja do povečanih padavin. Stara kanalizacija ni zmožna obvladati večjih pretokov, saj je bila predvidena za pretoke v manjših količinah. Včasih je vsa kanalizacija, tudi fekalna, bila usmerjena v potok, sedaj pa gre le še za razbremenitev ob povečanih pretokih meteornih padavin. Razmere so bistveno boljše, v prihodnosti pa je načrt, da se bo sam izliv v potok s prelivnimi vodami uravnotežil in zmanjšal, ter pripeljal do učinkovite odvodnje do CČN Maribor.

V kakšnem finančnem stanju je podjetje?

Podjetje Nigrad je stabilno, obseg delovanja pa je v okviru proračunskih sredstev. Iz razpoložljivih sredstev moramo narediti korekcijo plana, ki ga pripravljamo za naslednje leto. S sredstvi, ki jih imamo na razpolago, nudimo nivo kvalitete storitve, ki se pojavlja tudi pri rednem vzdrževanju cest, košnjah, odvisno od tega, koliko sredstev proračun omogoča za te naloge. Trudimo se poslovati optimalno in učinkovito, kar je tudi moja naloga kot odgovorne osebe, da se držim poslovnega načrta in ga čim bolje izpolnim. Trenutno poslujemo pozitivno in likvidno, primerljivo z lansko ravnijo. Cen v tem letu nismo spreminjali, smo pa zaradi usklajevanja plač v januarju, morali izvesti določene prilagoditve, saj povišanje plač močno vpliva na naše poslovanje.

Se v prihodnje obeta morebitno zvišanje ali znižanje cen komunalnih storitev?

Posebej moram poudariti, da moramo ločiti cene komunalnih storitev, ki jih zagotavlja Nigrad, torej cene za kanalizacijo, kar je vezano na položnico. Trenutno ne vidimo nobenih bistvenih sprememb in niti ne obstaja nujnost po zvišanju cen. Mi poslujemo že skoraj dve leti na tej ravni, brez večjih sprememb. Zato ne računamo, da se bodo položnice in stroški za občane povečali. Mogoče samo informacija: povprečen znesek položnice na gospodinjstvo v naši občini je manjši od 10 evrov bruto. Nekaj se je spremenilo na depozitu, vendar to ne vpliva bistveno. Zato ne pričakujemo večjih sprememb v tej smeri. Ideja je, da bi bilo čim manj stroškov za občane, da bi bilo vse zajeto v enotni položnici, za kar se zavzema tudi holding in na tem področju tudi iščemo rešitev.

 

Kako bi ocenili sodelovanja vašega podjetja s prebivalci Maribora, denimo na kak način rešujete pritožbe in upoštevate pripombe?

Dejanska izmenjava informacij poteka na različnih nivojih, po različnih kanalih, po različnih medijih. Izmenjava teh informacij poteka izredno hitro in koordinirano, tako da se poskušamo v najkrajših časovnih okvirih odzvati in organizirati. Iščemo pravo ravnovesje med potrebami, nujnostmi in razpoložljivimi sredstvi. Mislim, da je naša reakcija na želje, pripombe in kritike hitra in primerna, takšno prakso pa želimo ohraniti tudi v prihodnje. Specifičen primer je recimo košnja, vendar se moramo zavedati, da je zelenih površin za košnjo iz leta v leto več, kot podjetje pa smo vseeno omejeni s sredstvi.

Koliko imate trenutno zaposlenih? Kadrovski izzivi so verjetno, kot povsod, kar veliki.

Kadrovski izzivi so vsekakor veliki. Trenutno imamo 233 zaposlenih, od tega 14 invalidov. Ves čas imamo kar dosti odprtih razpisov za nove zaposlitve. Smo specifično podjetje, ki išče predvsem profilirane ljudi za varnost v prometu, to pomeni za dela na cestah, gradbince, asfalterje, kvalificirane in nekvalificirane delavce, komunalne delavce in vseh teh kadrov na trgu absolutno primanjkuje. Žal smo kot javno podjetje v panogi, ki s plačo ne pritegne vsakega. Dodatna oteževalna okoliščina je to, da je naše delo sezonsko, tako da so tudi delavci na specifičnem delovnem režimu, ki je lahko aktiven ali ne, vse to pa vpliva na poslovanje podjetja.

Iščete morda delovno silo tudi v tujini?

Trenutno imamo največje probleme s pomanjkanjem tako kvalificiranih kot nekvalificiranih delavcev, kar je trenutno stanje v Sloveniji. Od vseh razpisov, ko iščemo delovno silo, je bil samo en zadnji razpis uspešen, da se je eno podjetje prijavilo z tremi delavci, ki nam jih lahko nudijo. Za terensko delo, ko denimo na gradbišču potrebujemo 10-12 delavcev, je to premalo.

[[image_2_article_82993]]

Kje vidite podjetje Nigrad v prihodnosti, recimo v naslednjih petih letih?

Zdi se mi zelo pomembno, da v teh petih letih podjetje dobi predvsem na kvaliteti kadrov, strokovnih ljudi, odgovornih, ki res obvladujejo svoje področje dela in za to tudi odgovarjajo. Naše podjetje mora imeti glede na svoje storitve, tudi vrhunsko tehnologijo, opremo, specializirana vozila, da lahko opravljamo naše poslanstvo in ostanemo konkurenčni.

Poudariti bi želel tudi zavezanost k trajnostni mobilnosti, kar je tudi skupna strategija Skupine JHMB. Zastavili smo si cilje, da smo trajno razvojno usmerjeni, pomembno pa je tudi, da sledimo vodnemu krogu in vračamo osnovne materiale v osnovne vire, kar pomeni, da neustrezne materiale iz gradbišč lahko obdelamo v uporabne gradbene polproizvode ali gradbene proizvode. Pomemben je tudi zeleni krog s poudarkom na povezavi z zelenimi površinami – naše podjetje je namreč tesno povezano z zelenimi površinami, kar vključuje tudi urejanje cvetličnih gred, mestnih parkov, zelenic, grmovnic.

Morda še nekaj besed o prometu, ki je pogosto predmet pogovora v Mariboru. V zadnjem času smo opazili več posodobitev na semaforjih, če lahko razložite, kaj te posodobitve prinašajo?

Semaforske naprave se modernizirajo, promet se vodi preko senzorjev in preko nadzornega centra. Kategorije, tokovi, frekvence prometa se tekom dneva spreminjajo, zato je potrebno prilagajati več prometnih režimov, glede na pretoke ali ob prometnih konicah, ko se ljudje vozijo na delovno mesto ali pa so na poti domov. Imamo vzpostavljen center za vodenje prometa, poudarek pri teh novih semaforskih napravah pa je na zaznavanju, na tem, da imamo vse vse sprotne informacije o dogajanju v posameznem križišču po tem omrežju in kar je ključno, da s tem krmiljenjem prometa predvsem dajemo težo, da javno-potniški promet poteka čim bolj pretočno. Na nekaterih križiščih smo zdaj to še posebej posodobili, zaznavamo pa že pozitivne učinke.

Kdaj lahko pričakujemo, da bo proces modernizacije semaforjev končan?

Modernizacija semaforskih naprav je trajna naloga in je povezana z visokimi stroški. Eno semaforizirano križišče predstavlja le en element v verigi, to verigo pa nato prenašamo na odseke, zato težimo k temu, da odsek spravimo v pretočnost. Denimo na liniji javno-potniškega prometa G6, smo na kar dveh križiščih kvalitetno opravili rekonstrukcijo z napravami, ki omogočajo detekcijo prometa. Vzpostavili smo center, ki ima realni stik z dogajanjem, tako da ne prihaja do časovnih zamikov. To je prednost našega mesta, saj se zavedamo, da je tega v Sloveniji premalo. Vendar pa iz razloga, da gre za finančno velik zalogaj, ki zahteva tudi strokovnost, menim da bo to naloga za naslednjih deset let.

Bo ta sistem urejen tudi na Titovem mostu, saj je že sedaj dosti polemik o tem, ali bodo zaradi prehoda za pešce tam nastajale daljše kolone?

Ta trenutek je v zaključni fazi izdelava projekta, ki vključuje to, kar ste me vprašali. Predvidevam, da bo zaradi ločenega krmiljenja, določen časovni interval sproščen. Ta interval, govorimo zdaj o pretoku vozil, mora biti skladen s tranzitom na celotnem, daljšem prometnem odseku. Odziv, denimo na tipko, pa mora vplivati, da bo čim manjši negativni učinek na celotnem odseku. Vemo, da lahko en zastoj na kratkem odseku, povzroči celo verigo zastojev. Zagotovo bo tudi testno obdobje, v katerem bomo tudi mi odprti za pripombe. Težko je na pamet reči, koliko časa bo potrebnega za varen prehod čez cesto, zato se tudi prilagajamo, učimo in vidimo, kakšen je vpliv odzivnosti. Izredno pomemben bo predvsem izračun intervala, da upoštevamo celo verigo.

Dokumentacija je zdaj v zaključni fazi. Cilj je pretočnost, vendar moramo upoštevati tudi varnost vseh udeležencev, v tem primeru pešcev. Interval ne bo nastavljeni na način, da bo sedaj vsak dotik na tipko, pomenil takojšen prehod pešca čez most. Program se bo nastavil tako, da bo potekala sinhronizacija preko centrale, ki bo omogočala krmiljenje in spreminjanje nastavitev po potrebi, s čimer tudi optimiziramo promet.

Je morda v načrtu ideja, da bi avtobusi imeli t.i. »zeleni val«, da bi imeli senzor, ki bi jim omogočal hitrejši prehod v gneči?

Za mene je dejansko ključno, da dajemo prednost v prometu javno-potniškemu prometu. Na tak način bi tudi spodbudili ljudi, da ga koristili pogosteje. S tem je povezana tudi spodbuda v tem, da zmanjšamo število parkirnih mest in dodajamo dodatno zeleno površino.

Včasih smo pri rekonstrukcijah cest razmišljali zgolj o asfaltu in morebiti pločniku. Sedaj se gre v te rekonstrukcije, kljub pomislekom in morebitnim negodovanjem, bistveno bolj premišljeno, sčasoma pa tudi ljudje, te spremembe pozdravljajo.

Župan je nazadnje predstavljal idejo, da bi se mestni park povezal z jedrom mesta preko treh zelenih žil. Mislim, da je to odlična ideja, seveda pa je treba te zadeve najprej rešiti z dokumentacijo, ki nam potem olajša delo in izvedbo, čeprav se lahko zgodi tudi to, da imamo kot upravljalec vse podatke, vendar pa je na samem mestu dela, drugačna slika. To potem terja dodaten čas in dodatne stroške.

Mogoče še vprašanje glede stroškov vzdrževanja cest. V primeru, da ne gre za nujno zadevo popravila, kakšna je razlika med konstantnim krpanjem ceste na odseku, namesto da se počaka kakšno leto in se potem opravi popolna obnova?

Najprej je treba vedeti, da moramo delati v okviru proračunskih sredstev, zato, kot sem že omenil, pride pogosto do razlike med tem, kaj je predvideno in kaj je realna slika na samem območju. Ravno zato je sedaj vzpostavljen ta »masterplan«, ki bo pokrival tudi daljše odseke, kar bo tudi nam kot izvajalcem, olajšalo delo, da se operativno pripravimo in da nam pomaga pri nadzoru stroškov.

Za konec, ali je v pripravi kak projekt, ki bo izboljšal kvaliteto občanov v mestu?

Mislim, da je za mesto zelo pomembno to, kar smo omenili že prej, to so zeleni programi. Strategija mesta je jasna - zeleni programi, povezanost parkov, večja uporabnost površin za ljudi, večnamenski prostori, Piramida z vinogradi, vse to so dobre ideje v nekem zaključenem krogu.

Pomembno je tudi obvladovanje padavinskih voda, kar je vseskozi domača naloga, želel bi si, da se ta zadeva stalno vključuje v projektiranje. Projekti morajo biti dobro pripravljeni, pomembno pa je, da pri zasnovi in oblikovanju projektov, sodeluje čim več akterjev, saj je potem tudi manj problemov pri sami izvedbi, ki traja potem manj časa.

Iz našega zornega se mi zdi pomembno, da prometu dodajamo elemente varnosti, prometne tokove pa, kjer se le da, kanalizirati v enosmerni promet, ob tem pa dodajati tudi zelene pasove. Izpostavil bi tudi to, o čemer smo govorili prej, vodenje prometa preko naprav, prav tako pa naše poslanstvo, da na lokaciji Dogoše, kjer delamo predelavo gradbenih izkopov, tlakovcev ali asfalta iz vseh gradbišč, v takšno obliko, da je uporabna za drug namen in ponovno uporabo. S tem zagotavljamo ta zeleni krog tudi pri materialih in presnovah.

Trenutno je v podjetju Nigrad največji projekt t.i. »masterplan«, vzporedno z njim pa vse ostale zadeve, ki niso vključene in so nujne ter potrebne obnove. Če se gre denimo v celovito obnovo infrastrukture, se lahko povečajo tako stroški, kot tudi časovno obdobje izvedbe projekta. Mi smo podaljšana roka občine in v prenesenem pomenu, hišnik mesta. Trudimo se, da bi se čim bolj sinhronizirale naše službe z občinskimi službami, prav tako pa si želimo uspešen prehod v digitalizacijo, ki je danes postala standard pri vsakodnevnem življenju in s katero si lahko pomagamo pri različnih zadevah.