Letos prvič se je zgodilo, da so bili organizatorji Vurberškega festivala narodno-zabavne glasbe z diatonično harmoniko in dvo- ali večglasnim petjem primorani uveljavljeno prireditev odpovedati. Kot so nam pojasnili v Turističnem društvu Vurberk, se je v preteklosti že dogajalo, da je število prijav ansamblov šepalo, a so njihovi predhodniki v festivalskem odboru društva z individualnimi povabili ansamblom uspeli zagotoviti zadostno število prijav za izvedbo festivala. Letos njegove 32. izvedbe ne bo, saj je prijavo oddalo zgolj pet ansamblov. 

Festivala, ki je bil napovedan za 21. junij na grajskem dvorišču na Vurberku, tako letos ne bodo izvedli, saj menijo, da je potrebno v sami organizaciji festivala narediti nekaj sprememb, ki bodo dale prireditvi novi zagon, ansamblom pa večjo motivacijo za prijavo in udeležbo. O prihodnji usodi festivala in stanju na slovenski narodno-zabavni sceni smo se pogovarjali s predsednikom Turističnega društva Vurberk Brankom Polancem. 

Kakšne so trenutne razmere na narodno-zabavni sceni. Je osnovna težava v pomanjkanju novih, mladih ansamblov, morda v njihovi usmeritvi, sestavi, ... Kjer vi vidite razloge, da niste uspeli zapolniti vseh mest na tako renoviranem festivalu?

Po našem mnenju je scena narodno-zabavne glasbe izredno dinamična, polna ansamblov, veliko je tudi mladih, ki se želijo uveljaviti, predvsem pa polna povpraševanj po nastopih na raznih dogodkih, praznovanjih in prireditvah, kar daje ansamblom vedeti, da je povpraševanja po izvajalcih narodno-zabavne glasbe dovolj. Svojevrsten izziv za ansamble v času sodobne tehnologije in medijev pa je nastop v živo, pred poslušalci in strokovno komisijo, brez pomoči medijske tehnologije.

Le-to zahteva od ansamblov več angažmaja, vaj in priprav, pa tudi stroška z avtorskimi skladbami, pri čemer festivalske nagrade, v primerjavi z zaslužki na prireditvah, niso motivacijske. Spletna promocija in studijski posnetki tako prednjačijo na lestvici prioritet ansamblov, na kateri pa trenutno festivali niso pri vrhu. 

Bi lahko dejali, da festivala niste uspeli zapolniti tudi zaradi nekaterih pogojev - diatonična harmonika, dvo- in večglasno petje, ...?

Po našem mnenju pogoj za sodelovanje ansamblov z diatonično harmoniko in dvo-, ali več glasnim petjem ni ključen za manjko prijav ansamblov, saj je zadnje čase diatonična harmonika med glasbeniki zelo priljubljena. V začetkih snovanja festivala, po letu 1990, je bil prav to cilj festivala: ob bok uveljavljenim festivalom postaviti festival, ki bo promoviral ansamble z diatonično harmoniko in bogato vokalno izvedbo, ki izhaja iz našega domačega, ljudskega okolja. V tem so naši predhodniki v društvu prepoznali bogato kulturno dediščino in ji želeli dati pomen, ki ji pripada. To pa je Vurberškemu festivalu in nam kot organizatorjem v treh desetletjih uspelo, na kar pa smo ponosni.

Da je narodno-zabavna glasba med mladimi še vedno zelo priljubljena, govorijo tudi številne veselice, ki so praviloma zelo dobro obiskane. Se trenutno popularna narodno-zabavna glasba morda preveč odmika od klasike, ki so jo postavili Avseniki in Slaki?

In prav ta premik na polju priljubljenosti diatonične harmonike je po našem mnenju to zvrst narodno-zabavne glasbe ponesel na nivo današnje priljubljenosti. Mladi jo v veliki meri obožujejo in v njej uživajo, res pa je, do je trend šel nekoliko v sodobnejšo izvedbo, ki se je odmaknila od klasike naših ambasadorjev narodno-zabavne glasbe. Po našem mnenju nič narobe, saj je publika tista, ki v veliki meri vpliva na trende, na nas pa je, da najdemo način, kako ansamble spodbuditi k pristnim festivalskim nastopom oziroma dogodkom, ki bodo nadaljevali festivalsko tradicijo v spremenjeni podobi.

Kakšna bo prihodnost Vurberškega festivala?

Na Vurberku nismo obupali nad festivalom, ampak smo sedanje okoliščine odpovedi vzeli kot izziv. Najprej predahnemo, razmislimo, nato pa v širšem krogu vseh festivalskih akterjev, organizatorjev, ansamblov, glasbenih strokovnjakov in producentov, v drugi polovici leta na okrogli mizi, ki jo želimo organizirati, skupaj obelodanimo nastale okoliščine festivalov. Verjetno ni skrivnost, da je večina organizatorjev slovenskih festivalov narodno-zabavne glasbe v podobnih zadregah kot mi na Vurberku.

Tako želimo z vsemi deležniki zastaviti potrebne spremembe in aktivnosti na področju narodno-zabavne glasbe, ki bodo ansamblom motiv za večjo angažiranost na tem polju. Splet in video promocija sta naredila svoje in v poplavi spletne gledanosti želimo najti način in dati pomen nastopom v živo. Po našem mnenju bodo le-ti omogočili ter zainteresirali ansamble za višji nivo ustvarjanja ob ali brez studijske produkcije, ki jim jemlje avtentičnost in svojstvenost. Glede na povedano, bomo za naslednje leto pripravili razpis, ki bo mikaven za ansamble, da bodo želeli priti na Vurberk in nastopiti na »edinstvenem prizorišču z dušo v Sloveniji in morda celo v Evropi«, kot so na lanskoletnem revijalnem nastopu 31. festivala na Vurberku dejali člani ansambla Modrijani, prav tako večkratni udeleženci Vurberških festivalov.

Kaj menite o kvaliteti slovenske narodno-zabavne glasbe?

O kvaliteti narodno-zabavne glasbe ne moremo soditi, saj smo organizatorji in ne glasbeni strokovnjaki, zato to oceno prepuščamo slednjim, je pa definitivno drugačna, prilagojena trenutnim trendom občinstva, kar dokazujejo tudi Modrijani in drugi. Prav to pa želimo tudi izpostaviti na prej omenjeni okrogli mizi jeseni letos.

To dejstvo spodbujajo tudi do zadnjega dne napolnjeni termini odprtega prizorišča na Vurberku z raznimi koncerti drugih glasbenih zvrsti, katerih izvajalci iz cele Slovenije in drugih okolij izjemno radi pridejo nastopat na Vurberk. Želja Turističnega društva Vurberk pa je, da narodno-zabavna glasba ostane rdeča nit vurberškega prizorišča.