V Dupleku s posebnimi hiškami pomagajo čmrljem

Konec prejšnjega tedna so v društvu Ohranimo naravo čisto v okviru projekta Dupleška čmrljnjica Pomagajmo opraševalcem izdelali 10 čmrljih hišk in jih razdelili otrokom v Spodnjem Dupleku. Čmrlji so, kot je na Facebook profilu zapisal predsednik društva Borut Ludvik,  eni najpomembnejših opraševalcev na našem planetu. Čmrlji danes težko najdejo primerno mesto za gnezdenje in s postavitvijo hiške jim lahko zelo pomagamo. Tako jih lahko opazujemo, pa še oprašujejo nam rastline na vrtu.

Projekta so se lotili na lastno pobudo

Borut Ludvik nam je povedal, da so se projekta lotili na lastno pobudo: “Trenutno je naše delovanje omejeno z ukrepi za zajezitev epidemije in ne moremo organizirati naših čistilno-ozaveščevalnih akcij. Zato iščemo neke druge ideje o tem, kako bi lahko naravi pomagali v smislu sobivanja, ozaveščanja ljudi, predvsem otrok.”

Ob tem obveščajo starše: “Če želite z otrokom postaviti hiško za vašega čmrlja, ki vam bo opraševal vrtnine ali pa ga boste samo opazovali, vas obveščamo, da sprejemamo naročila za izdelavo hišk do 15. februarja 2021. Hiško vam bomo brezplačno izdelali člani našega društva. Črmlje matice lahko prilezejo iz zemlje marca (odvisno od zunanjih temperatur) in do takrat morajo biti hiške na svojih primernih mestih. Tako bomo skupaj naredili nekaj dobrega za večjo biotsko raznovrstnost našega bivalnega okolja. In ne se bat, čmrlj ima zelo mil pik in ga izvede zelo redko.”

Trenutno je naše delovanje omejeno z ukrepi za zajezitev epidemije in ne moremo organizirati naših čistilno-ozaveščevalnih akcij. Zato iščemo neke druge ideje o tem, kako bi lahko naravi pomagali v smislu sobivanja, ozaveščanja ljudi, predvsem otrok.

Sogovornik nam je še  pojasnil, da so v tem času že prejeli kakšnih 10 naročil za izdelavo hišk. “Marsikdo želi tudi sam izdelati tovrstno hiško. S tem ni nič narobe. Naš cilj je, da gredo otroci skupaj s starši v gozd in tam naberejo mah, ki ga bodo uporabili za gnezdo. Da se starši in otroci pri tem povežejo in poskušajo kaj narediti sami.”

Večje projekte, kot so zasaditve dreves, v društvu financirajo s pomočjo donacij lokalnih podjetnikov in drugih, medtem ko manjše stvari, kot je denimo izdelava hišk za čmrlje, pokrivajo z lastnimi sredstvi, s pomočjo prispevkov od koledarjev.

Hiško za čmrlje lahko izdelate sami

Zaradi večjega zanimanja za samo izdelavo hiške za čmrlje so v društvu popisali material in dodali foto postopek  izdelave hiške. “Mi smo izbrali materiale, ki so lahko dostopni in cenovno ugodni a hkrati omogočajo kvalitetno izdelavo.”
Za izdelavo so uporabili:
– protipotresni zidak (40 cm x 30 cm), primeren material je tudi les,
– za podlago pohodna plošča 40×40,
– za streho pohodna plošča 50×50,
– barvni modri sprej za označbo vhoda (čmrlji tako lažje najdejo vhod, saj modro barvo dobro opazijo),
– siporeks (5 cx x 5 cm x 8 cm) za izdelavo prostora pred vhodom, kamor se doda desno od vhoda v majhno lego kockico ali zamašek – mešanica medu ali sladkorja z vodo v razmerju SLADKOR/MED : VODA 1:1, ki se dolije vsakih nekaj dni in služi, kot dodaten vir hrane matici čmrlja,

– mreža za komarnike ( 10 cm x 25 cm) za zaprtje zračnikov, ki preprečuje vstop v gnezdilnico veščam, ki lahko uničijo zarod,
– gradbeno lepilo (siporeks ali keramično) s katerim se pritrdi zidak na spodnjo ploščo (pokrovna plošča ostane nepritrjena, da lahko jeseni, ko matica odleti v zemljo, počistimo gnezdo) in s katerim se pritrdi mreža čez zračnike,
– sveder za beton 2,5 cm za izdelavo luknje vhoda in prehoda iz predprostora v mesto gnezdenja,
– sveder za beton 1 cm za izdelavo treh stranskih zračnikov.

Mesto predprostora in večje mesto za gnezdo smo dopolnili do višine vhodne odprtine s čimbolj drobnim senom, lahko pa uporabite tudi mah, bombaž iz filtra sušilnega stroja ali dlake mačk ter psov. V večji prostor, kjer bo gnezdo, lahko na tla položite mrežo, ki bo služila odtekanju vlage in tako preprečevala plesen v gnezdu. Matice čmrlja lahko prilezejo iz zemlje že marca (odvisno od zunanjih temperatur). Takrat pričnejo z iskanjem primernega gnezdišča.

Matice čmrlja lahko prilezejo iz zemlje že marca (odvisno od zunanjih temperatur). Takrat pričnejo z iskanjem primernega gnezdišča.

Mi bomo poiskali tiste, ki letajo neposredno nad zemljo, saj iščejo primerne luknje. Ulovimo jih nežno s kozarcem. Ne lovimo tistih, ki so že na cvetovih, saj imajo te ponavadi že urejeno gnezdišče. Ulovljeno matico bomo namestili v večji prostor za gnezdenje in namestili na zidak večjo pohodno ploščo. Vhodno luknjo bomo nežno zakrpali z mahom. Če je mah po nekaj urah še v luknji, je matica gnezdo sprejela. Če ga odmakne, ga ni sprejela in gremo poskusiti z drugo matico. Matice so pri izbiri gnezda zelo izbirčne, zato ne obupat, če bodo zapustile gnezdo, pač poskušajte naprej.

Če je mah po nekaj urah še v luknji, je matica gnezdo sprejela. Če ga odmakne, ga ni sprejela in gremo poskusiti z drugo matico.

Pomembno je, da imamo hiško postavljeno v senci, da ne bi poleti močno sonce pregrelo čmrljev. Pri tem je jutranje sonce dobrodošlo. Najbolje na tla, saj to ustreza večini čmrljev. Ker imajo mravlje rade tak prostor in lahko uničijo gnezdo, bomo nanesli kredo 1 cm široko na vrh spodnje plošče, pri stiku z zidakom. Če namestite del spodnje plošče v vodo, je še bolje. Mravlje nerade prečkajo črto krede in bo tako vstop v gnezdo onemogočen. Prav tako imajo čmrlji radi mir, zato jim postavimo hiško nekje v kot, kjer ne hodi veliko ljudi in ni hrupa. Zelo radi so pod jablanami in v bližini malin ter ribeza.