V občini Lenart so čistilno napravo za Krajevno skupnost Voličina zgradili s sredstvi proračuna, za centralno čistilno napravo pa si obetajo evropsko sofinanciranje. Podrobneje o tem lahko preberete v prispevku Kljub vladnim obljubam v Lenartu še vedno čakajo na evropski denar za čiščenje odpadnih voda.
V Mariboru za gradnjo kanalizacije pričakujejo 5 milijonov evrov evropskih sofinancerskih sredstev
»V Mariboru je pokritost s kanalizacijskim omrežjem 94,06-odstotna”, so sporočili iz mestne uprave in dodali, da je Mestna občina Maribor v okviru projekta Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave to poletje pridobila gradbena dovoljenja za gradnjo skupno več kot 24 kilometrov kanalizacije na območjih Limbuša in Laznice, Peker in Hrastja, Malečnika in Trčove ter Kamniške grabe.
Na teh območjih je na ustrezno odvajanje komunalne in meteorne vode zdaj priključenih 95,7 odstotka in na ustrezno čiščenje odpadnih vod 95,2 odstotka prebivalstva. » Po izvedeni investiciji bomo oboje zagotovili za 98 odstotkov prebivalstva v teh delih občine. Z novo komunalno infrastrukturo bomo na javno infrastrukturo odvajanja odpadnih voda na novo priključili 3508 hišnih priključkov«, so pojasnili.
Mestna občina Maribor je v okviru projekta Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave to poletje pridobila gradbena dovoljenja za gradnjo skupno več kot 24 kilometrov kanalizacije na območjih Limbuša in Laznice, Peker in Hrastja, Malečnika in Trčove ter Kamniške grabe.
Ponekod se bodo šele prvič priključili na javno kanalizacijsko omrežje, drugod pa bodo zgradili dodatne kanalizacijske vode (za ločeno odvajanje komunalne in odpadne vode):
– na območju Kamniške grabe bodo kanalizacijo gradili na novo (v dolžini 1229 metrov);
– v Limbušu in Laznici bodo nadgradili komunalno kanalizacijo (zgradili bomo ločen komunalni kanal (v skupni dolžini 6563 metrov);
– v Pekrah in Hrastju bodo zgradili novo kanalizacijo z razbremenilnikom (6887 metrov omrežja);
– gospodinjstva na območju Malečnika in Trčove (v Metavi, Celestrini in Orešju) pa bodo dobila novo komunalno kanalizacijo v skupni dolžini 9658 metrov.
Ocenjujejo, da bodo lahko projekt izvedli do konca leta 2022. Novozgrajeno kanalizacijsko omrežje pa bo priključeno na Centralno čistilno napravo v Dogošah.
In v kolikšnem deležu gradijo kanalizacijo z evropskimi (kohezijskimi) sredstvi?
»Vrednost investicije ocenjujemo na 11 milijonov evrov. Pričakujemo, da bo iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike sredstev v obdobju 2014-2020 naš projekt sofinanciran v višini 5 milijonov evrov«.
V šentiljski občini načrtovana kanalizacijska gradbišča v Štrihovcu in Zgornjji Velki
Iz Občine Šentilj so nam sporočili, da je približno 30 odstotkov območja občine – v naseljih, kjer je najvišja stopnja poseljenosti – že kanalizacijsko pokrite.
Na področju izgradnje kanalizacije imajo nekaj načrtovanih gradbišč, in sicer aglomeracija Štrihovec (to je območje naselja Šentilj v Slovenskih goricah: Strma pot, Vrbova pot, območje okrog Apisa, Jareninska cesta, Nova ulica, …) in kanalizacija Zgornja Velka.
Ob tem tudi šentiljska občina sofinancira nakupe malih čistilnih naprav, in to v vrednosti do 70 odstotkov.
Na področju izgradnje kanalizacije imajo nekaj načrtovanih gradbišč, in sicer aglomeracija Štrihovec (to je območje naselja Šentilj v Slovenskih goricah: Strma pot, Vrbova pot, območje okrog Apisa, Jareninska cesta, Nova ulica, …) in kanalizacija Zgornja Velka.
Glede vprašanja, v kolikšnem deležu v občini Šentilj gradijo kanalizacijo s pomočjo evropskih sredstev, so v tamkajšnji občinski upravi zapisali, da na to vprašanje ne morejo odgovoriti, ker še niso prejeli odločbe o sofinanciranju.
V dupleški občini gradijo kanalizacijo s kohezijskimi sredstvi in s proračunskim denarjem
Novinarska vprašanja smo poslali tudi na Občino Duplek:
Kolikšen del občine Duplek je že kanalizacijsko pokrit?
Kanalizacijsko pokrit imamo cca. 25-odstotni del občine Duplek, kar je nekaj manj kot 1.000 gospodinjstev naše občine.
Katera so trenutna oziroma načrtovana gradbišča v povezavi s kanalizacijskim omrežjem?
Trenutno je v izvajanju krajši kanalizacijski krak (330m) v Zgornjem Dupleku na območju Zapolutke – Kamenščak ki bo omogočil 14 novih priključitev. V letošnjem letu ni predvidena izvedba drugih krakov kanalizacijskih omrežij.
Trenutno je v izvajanju krajši kanalizacijski krak (330m) v Zgornjem Dupleku na območju Zapolutke – Kamenščak ki bo omogočil 14 novih priključitev.
V letu 2021 je načrtovana (v odvisnosti od uspešnosti naše kandidature za evropska nepovratna kohezijska sredstva) izvedba projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Duplek v Zgornjem Dupleku, znotraj aglomeracije 16458 Zgornji Duplek, na način, da bo zagotovljena vsaj 98 % pokritost prebivalstva s stalnim bivališčem v aglomeraciji Zgornji Duplek na javno kanalizacijsko omrežje. Operacija zajema izgradnjo ločenega kanalizacijskega omrežja v dolžini 8.809 metrov z 8 črpališči.
Kako je s čistilnimi napravami?
Prva prioriteta je kohezijski projekt v aglomeraciji Zgornji Duplek, kasneje pa bomo skušali sredstva iz proračuna namenjati tudi za sofinanciranje malih čistilnih naprav.
V kolikšnem deležu gradite kanalizacijo s pomočjo evropskih (kohezijskih) sredstev in kateri so še ostali viri financiranja?
Viri financiranja so kohezijska sredstva, občinski proračun (namenska sredstva zbrane okoljske takse).
Boste do predvidenega roka, torej v skladu z evropskimi predpisi, uspeli zgraditi kanalizacijo v strnjenih naseljih?
Glavnina bo pokrita z izgradnjo znotraj aglomeracije Zgornji Duplek, ostala izgradnja pa bo predvidoma zgrajena v skladu z roki, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 32. redni seji dne 17. 9. 2020, kjer je bil sprejet sklep o potrditvi novega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki med drugim določa roke, cilje, usmeritve in naloge aktov za posamezna področja ali vprašanja varstva okolja in velja do sprejema novega operativnega programa opremljanja aglomeracij, praviloma za obdobje štirih let. Izgradnja pa je odvisna seveda od tega ali bo država uspela zagotoviti vire financiranja.
V občini Ruše bodo do konca leta 2022 zgradili kanalizacijo v Smolniku, Rušah, Bezeni, Bistrici ob Dravi in Logu
Iz Občine Ruše so nam odgovore posredovali iz urada županje Urške Repolusk.
Kolikšen del občine Ruše je že kanalizacijsko pokrit?
V nižinskem delu občine, kjer je v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, potrebno zgraditi javno kanalizacijsko omrežje, je kanalizacijski sistem urejen za cca. 90 % prebivalcev. Skupaj to pomeni cca. 45 km primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi objekti.
Katera so morebitna trenutna oziroma načrtovana gradbišča v povezavi s kanalizacijskim omrežjem?
Do konca leta 2022 nameravajo v sklopu projekta: »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Ruše« v naseljih Smolnik, Ruše, Bezena, Bistrica ob Dravi ter Log zgraditi:
– cca 3.000 m primarnega kanalizacijskega omrežja,
– cca. 5.700 m sekundarnega kanalizacijskega omrežja,
– 9 črpališč odpadne vode,
– 2 zadrževalno – razbremenilna objekta.
Kako je s čistilnimi napravami?
Trenutno se komunalna odpadna voda čisti na čistilnih napravah Geberit, Bezena in Bistrica – Log. Čistilna naprava Geberit deluje v skladu s okoljskimi standardi, ostali dve čistilni napravi teh standardov ne dosegata.
V naseljih Smolnik, Ruše, Bezena, Bistrica ob Dravi ter Log nameravajo zgraditi okoli 3.000 m primarnega kanalizacijskega omrežja, okoli 5.700 m sekundarnega kanalizacijskega omrežja, 9 črpališč odpadne vode in 2 zadrževalno – razbremenilna objekta.
Nov koncept predvideva, da bi se odpadne vode iz naselja Ruše odvajale in čistile na čistilno napravo Selnica v sosednji občini. Odpadne vode iz zahodnega dela Ruš in dela Smolnika (ob državni cesti R2 – 705) bi se, kot do sedaj, odvajale na čistilno napravo Geberit, ki bi ostala v uporabi. Obstoječa čistilna naprava Bezena bi se opustila, čistilna naprava Bistrica – Log pa bi se rekonstruirala in povečala z namenom čiščenja odpadnih vod iz naselij Bezena, Bistrica in Log.
V kolikšnem deležu gradite kanalizacijo s pomočjo evropskih (kohezijskih) sredstev in kateri so še ostali viri financiranja?
Občina Ruše je v sklopu Dogovora za razvoj Podravske regije prijavila projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Ruše«, na podlagi katerega se nadeja pridobitve cca. 2,27 milijonov evrov nepovratnih sredstev EU in RS. V skupni strukturi to pomeni cca. 49 % investicije, preostali del zagotovita koncesionar (cca. 15 %) ter Občina Ruše (cca. 36 %).
Projekt je zastavljen tako, da se dela zaključijo do konca leta 2022.
Tudi v občini Sveta Trojica kanalizacijo gradili z evropskimi sredstvi
Občina Sveta Trojica je v okviru evropske kohezijske politike Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2017 izvedla operacije izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila sredstva za delno financiranje.
Občina Sveta Trojica v Slov. goricah ima zgrajeni dve čistilni napravi (Sveta Trojica in Zgornja Senarska) za čiščenje komunalne odpadne vode za 660 populacijskih enot (PE) (od tega ČN Sv. Trojica za 560 PE in ČN Zg. Senarska za 100 PE) in primarno kanalizacijo v dolžini 7.080 metrov.
V letih 2011 in 2012 je občina izvedla izgradnjo kanalizacije s čistilnima napravama Sveta Trojica in Zgornja Senarska v skupni vrednosti 1,5 milijona €. Naložbi sta bili sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skupni višini 799.481,82 € ali 53%.
Občina Sveta Trojica v Slov. goricah ima zgrajeni dve čistilni napravi (Sveta Trojica in Zgornja Senarska) za čiščenje komunalne odpadne vode za 660 populacijskih enot (PE) (od tega ČN Sv. Trojica za 560 PE in ČN Zg. Senarska za 100 PE) in primarno kanalizacijo v dolžini 7.080 metrov.
Na čistilno napravo Sveta Trojica je priključenih 630 prebivalcev iz naselij Sveta Trojica in del naselja Senarska. Na čistilno napravo Zgornja Senarska je priključenih 100 prebivalcev iz naselij Svet Trojica (60%) in Zgornja Senarska (40%). V obeh čistilnih napravah se na leto prečisti okoli 29.000m3 komunalne vode.
Za tiste občane, ki se ne morejo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje občina vsako leto zagotavlja z javnim razpisom sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav.
