Kmetija Žampa iz Levanjcev v občini Destrnik je pridobila naziv Naj hlev 2025. Šlo je za že tretjo akcijo Ljubljanskih mlekarn, s katero želijo slovensko javnost še dodatno ozaveščati o pomenu ustreznih življenjskih pogojev na kmetijah. V izbor se lahko vključijo vse kmetije, ki Ljubljanskim mlekarnam dobavljajo surovo mleko, ne glede na to, ali sodelujejo prek zadrug ali kot neposredni dobavitelji.

Kmetija Žampa je med šestimi finalisti naziv Naj hlev prejela po izboru strokovne komisije. Kot so pojasnili, je hlev zasnovan po meri krav molznic, izstopa po udobju in skrbi za živali, posledično pa tudi po mlečnosti. 

Avtomatizirana mlečna kmetija, na kateri roboti skrbijo za molžo, krmljenje in čiščenje

Gre za eno najbolj tehnološko naprednih kmetij v regiji. Gospodar Anton Žampa je s dolgoletnim delom in premišljenimi naložbami postavil temelje sodobnega, avtomatiziranega hleva, vodenje pa postopoma predaja sinu Zvonku, ki s svojo energijo nadaljuje razvoj družinske kmetije. V hlevu, dograjenem pred petimi leti, so uvedli robotsko molžo z Lely Astronautom, avtomatsko krmljenje z Vectorjem ter robotsko čiščenje. Krave imajo na voljo nadstandardna globoka ležišča iz slame, apna in vode, ponoči pa rdečo svetlobo, ki jih spodbuja k gibanju in izboljšuje počutje. Zračen in svetel objekt omogoča optimalne pogoje za prirejo mleka.

[[image_6_article_82859]]

Antonova hči Damjana je pred leti raziskovala vpliv različne glasbe na mlečnost krav molznic in ugotovila, da počasna klasična glasba poveča mlečnost za 7,06 %, medtem ko hitra glasba zmanjša mlečnost za 5,74 %. Na podlagi teh ugotovitev v hlevu kravam predvajajo glasbo. Večinoma domačo, a jim zavrtijo tudi klasično, saj molznice pomirja in povečuje mlečnost. (Klara Lovenjak, Kmečki glas)

Na kmetiji imajo skoraj 240 glav govedi in obdelujejo 115 hektarjev površin. Avtomatizacija je močno izboljšala rezultate - mlečnost se je v zadnjih letih povzpela nad 11.000 litrov v standardni laktaciji, imajo pa tudi že krave rekorderke, ki so presegle 100.000 litrov mleka v življenjski dobi. Za napredek so med drugim zaslužne natančne analize krme, izboljšan obrok in visoka natančnost robotiziranega krmljenja.

Elektronike se nikoli niso bali 

Zvonko Žampa nam pove, da takšnega priznanja niso pričakovali. Tudi promocije ne potrebujejo, saj nimajo domače predelave. "Bolj je šlo za promocijo dobrega počutja živali in kakovosti njihovega življenja."

[[image_1_article_82859]]

Zanimalo nas je še, kako to, da so na kmetijo uvedli višje standarde, kar zadeva počutje živali in avtomatizacijo nekaterih opravil? Zvonko pravi, da se je to začelo že generacije nazaj. "Že naš dedek je vedno uvajal novosti. Naš hlev je bil leta 1982 eden prvih na prosto rejo. Mi smo s tem vztrajali do leta 2020. Moj oče in pokojna mama sta se že leta 1995 odločila in kupila molzišče, avtotandem. Bili smo med prvimi v Sloveniji. Že takrat je bilo računalniško vodeno - molža in delni nadzor nad živali preko računalnika, tudi močna krmila so se dozirala avtomatsko. Elektronike se tako nismo bali. Zadnja leta smo posodabljali stroje, hlev pa je postal premajhen, poleg tega ga je leta 2008 poškodovala toča. V teh letih smo še nekaj zemlje dokupili in z novim hlevom odlašali. Leta 2018 smo kandidirali na razpisu in bili uspešni. Šli smo na malo večji projekt, ko smo videli, da so robotizirani sistemi prava smer. Želeli smo izkoristiti vse prednosti. Pri načrtovanju smo upoštevali izkušnje iz starega hleva in sodelovali s stroko ter svetovalci glede ustreznih površin in razporeditve."

[[image_2_article_82859]]

Zaradi vse tehnike si lahko družina, Zvonkova žena Marina in otroci Žana, Gabriel in Mihael, privoščijo tudi daljši dopust. Pravzaprav so imeli vedno nekoga, ki je v času njihove odsotnosti poskrbel za vse, tako da so lahko brez skrbi šli tudi na počitnice. "Zdaj je še lažje, ker lahko vse spremljam prek telefona. Takoj lahko pokličem domov, če je treba pri kakšni živali kaj postoriti - od telitve do morebitnega mastitisa. Res je precej lažje. Je pa res, da telefon včasih zazvoni tudi ponoči, če pride do kakšne napake, ampak to ni omembe vredno v primerjavi z delom, kot je bilo prej."

[[image_3_article_82859]]

Zvonko še doda, da z Marino otroke vzgajata v smeri, da bo kateri od njih nekoč prevzel kmetijo. Najstarejša, 7-letna Žana in Gabriel (3 leta in pol) že ob vikendih pomagata pri čiščenju in krmljenju teličkov, Mihael pa bo star šele štiri mesece. 

[[image_4_article_82859]]

Ostajajo zavezani inovacijam 

Kmetija ostaja zavezana inovacijam: uvajajo nove načine siliranja, optimizirajo obroke za različne skupine živali in iščejo rešitve za še večje udobje krav - od izboljšane ventilacije do avtomatskega zapiranja hleva. Ob tem ohranjajo raznoliko prirejo, redijo tako črno-belo govedo kot mlado pitano živino. "Najbolje o našem hlevu povedo kar krave – z mlečnostjo in dobrim počutjem," poudarjata Anton in Zvonko, ki z usklajenim delom in skupno vizijo ustvarjata kmetijo, pripravljeno na prihodnost.

V spletnem glasovanju slavila kmetija Korošec

Naziv Šampion ljudstva je prejela kmetija Korošec iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah, ki je v spletnem glasovanju zbrala 7.906 glasov. Na drugem mestu je bila kmetija Žampa (7.022 glasov). Kmetiji Korošec je pripadel tudi naziv Naj hlev - hranimo prihodnost. Izstopa namreč po odličnih pogojih za mlado živino. Posebno priznanje pa so podelili kmetiji Žakelj, ki je sodoben hlev na gorski kmetiji zgradila na kar 800 metrih nadmorske višine. 

[[image_7_article_82859]]

[[image_5_article_82859]]