Po smrt staršev sta sestrama ostali hiša in njuni dolgovi, saj je oče kot delavec na železnici najel kredit v višini 17.000 evrov in ga vložil v kmetijo.

Foto: osebni arhiv

Sestri Staniša, 32-letna Dijana in 45-letna Darja, ki ima tudi dva mladoletna otroka, iz belokranjske vasice Male Rodine, le streljaj od Črnomlja, nimata življenja, kot ga običajno živijo njuni vrstniki. Po smrti njunih staršev sta, kot pravita, poleg hiše podedovali še kredite in dolgove, zato kaj drugega, kot precej skromnega življenja, ne poznata.

Na pomoč priskočilo društvo Maus

In tukaj se je s svojo dobrosrčnostjo ponovno pokazala Nataša Švikart iz Humanitarnega društva Maus, ki je prevzela akcijo zbiranja pomoči. Kot je povedala za osrednji mariborski spletni medija Maribor24.si, poziva ljudi dobre volje, da tej družini morebiti pomagajo. In poziv na socialnem omrežju se glasi: »Ena družina v HUDI, HUDI STISKI. NE DOVOLIMO, DA BI BILI OTROCI LAČNI, GOLI IN BOSI!!! PROSIMO POMAGAJTE. TUDI TAKO DA DELITE TA POST! VNAPREJ HVALA! Pomagate jim lahko z donacijami: Društvo MAUS, Kacova ulica 1, Maribor, IBAN SI56 6100 0000 7087 846, Delavska hranilnica, d.d., Ljubljana s pripisom za družino Staniša.«

Zdaj sestri obdelujeta še samo vrt

Težave Staniševih se začenjajo že pri hiši, ki je nedokončana, kopičijo se jim tudi dolgovi. »Ko sta še živela starša, je bilo veliko bolje,« je povedala Dijana in dodala, da je bil za oba starša usoden rak. Oče jima je umrl pred 10 leti pri starosti 58 let, mama pred sedmimi, ko je bila stara 56. »Spomnim se, da sta bila zelo pridna. Hodila sta v službo in doma skrbela za dom ter družino. Imeli smo veliko živali, od konjev, krav in prašičev. Veliko dela je bilo, zato me je oče učil delati, kot da bi imel ob sebi fanta. Znam voziti in orati s traktorjem ali v gozdu podirati drevesa,« pove Dijana. Zdaj imajo doma samo vrt, ki ga obdelujeta s sestro. Dijana poudari, da imata, ko je pač možno, zelenjavo vsak dan na jedilniku, po dvorišču pa se sprehajajo tudi kokoši, race in hišni ljubljenček, ki pa ni kuža ali mačka, ampak manjša koza. Dijaninega sina razveseljuje še majhen poni.

Lani jih je prizadela še toča

Nesreča jih je doletela še lani, ko jim je neurje s točo poškodovalo hišo. Razbilo jim je streho, voda jim je skozi lesene stropove pronicala v notranjost in razmočila vse, tudi pohištvo in tla. A so s pomočjo dobrih ljudi hišo uspeli prekriti, uredili so si kopalnico, otrokoma pa sobici, napeljali centralno kurjavo. Šele lani so dobili vodovod, saj so jim prej jim vodo vozili gasilci.

Za staršema jima je ostal kredit

Sestri vseeno ne moreta mimo dolgov, ki sta jima jih pustila starša. Pravita, da je bil oče zaposlen na železnici, zato je lahko najel kredit, denar pa so vložili v kmetijo. «Po njuni smrti sva s sestro res podedovali hišo, vendar tudi kredite in dolgove. Vse skupaj znaša 17.000 evrov,« povesta sestri, ki tega zneska ne uspeta sproti odplačevati. In tudi ta skrb, dodajata, jima že načenja živce. Da bi zadevo lahko nekoliko omilili, si želita zaposlitve, pove Dijana, ki med drugim nikakor ne uspe narediti zdravniškega.

Obe iščeta službo, a ne uspeta

»Sem depresivna, obiskujem psihiatra. Imam glavobole in zaradi njih bolečine, da včasih po več dni skupaj ne morem vstati. Prepričana sem, da bi bilo drugače, če bi bila v službi, kjer bi se lahko družila z ljudmi. Prej bi pozabila na težave, pa še nekaj denarja bi ob koncu meseca prinesla domov in ne bi bila odvisna od socialne pomoči, kot sem,« je razložila Dijana. Težave z iskanjem dela ima tudi Darja, ki je sicer bila zaposlena v nekem podjetju, vendar ji pogodbe niso podaljšali, ko je zaradi kompliciranega zloma komolca odšla na bolniško. Obe pa iskreno priznata, da z Dijanino socialno pomočjo poplačata kredit, z Darjino pa račune za šolo. »Treba je tudi kaj kupiti. Za hrano nam ostane kakšnih 50, včasih 100 evrov na mesec,« je pojasnila Darja in dodala, da jim vseeno poskuša pomagati tudi otrokov oče, ki ne živi z njimi in dela prek javnih del.