Od odprtja mreže urgentnih centrov leta 2015 je mariborska enota postala ena izmed največjih in strokovno najmočnejših v državi, saj se danes ponaša s kar 20 specialisti in 15 specializanti, kar je po besedah vodstva več kot v vseh ostalih centrih skupaj. Kljub izjemni strokovni rasti pa se urgentni center še vedno sooča s sistemskimi izzivi, ki vplivajo na vsakdanje delo in izkušnjo pacientov.

Ogromno pacientov v resnici ne potrebuje nujne medicinske pomoči

[[image_2_article_84918]]

Ena izmed najpogosteje izpostavljenih točk današnje razprave je bila medtem neenotnost sistema, ki pacienta pogosto pusti v zmedi. V Mariboru so trenutno namreč trije ločeni urgentni centri. Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije je ob tem opozoril, da pacienti pogosto ne vedo, kam so prišli, in da prihaja do nepotrebne zmede pri triaži. "Pacient ne ve, kam je prišel. Namesto da bi bil voden v eni vrsti, v eni triaži, je voden v treh. Če bi sistem res sledil pacientu, ne pa pacient sistemu, temu ne bi bilo tako. Pacient je eden, potrebuje pa poenoten sistem," je bil kritičen. 

Ob tem je dodal, da je zasedenost urgentnih oddelkov kar v 60 odstotkih posledica pacientov, ki v resnici ne potrebujejo nujne medicinske pomoči, vendar se tja zatečejo, ker druge možnosti nimajo. "Ker v sistemu obravnave nimajo pravega mesta, kamor bi lahko šli in na nek način s tem tudi motijo obravnavo tistih, ki pa to nujno obravnavo potrebujejo," je nadaljeval.

"Bolniki so pri nas dobro obravnavani"

[[image_4_article_84918]]

[[image_6_article_84918]]

Strokovna direktorica UKC Maribor, prof. dr. Nataša Marčun Varda, je ob tem poudarila, da so kljub organizacijskim izzivom pacienti v Mariboru dobro obravnavani, saj se "problematika urgentnega centra nikoli ni dotikala stroke." Strokovno lahko sigurno rečem, da so bili bolniki pri nas dobro obravnavani," je poudarila.

Opozorila pa je tudi na problem pretočnosti in pomanjkanja postelj v predprazničnem času, kar vsako leto znova otežujejo sodobne zdravstvene grožnje, kot so odporne bakterije in sezonske epidemije, ki zahtevajo specifično organizacijo prostora. "Epidemijo gripe smo brez večje organizacijske spremembe, z odprtjem 12 postelj na kliniki za ginekologijo, uspešno premagali," je razložila.

[[image_5_article_84918]]

Država obljublja nova sredstva in boljšo opremo

Državni sekretar Denis Kordež je v nadaljevanju zagotovil, da se zavedajo preobremenjenosti in da so spremembe nujne. Ministrstvo za zdravje zato med drugim načrtuje vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov po državi, ki bodo razbremenili velike centre, kot je mariborski. Mariborski urgenci pa se v kratkem obetajo tudi nova sredstva za infrastrukturo, opremo in kadre, vključno z namenskim vozilom za nujne intervencije ob srčnih zastojih in ureditvijo helioporta.

[[image_3_article_84918]]

Višanje in širjenje kapacitet samo po sebi ne reši težave

Predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor doc. dr. Gregor Prosen pa je sicer ob pogledu na pretekle dosežke izpostavil, da se je urgentna medicina v Mariboru v zadnjih desetih letih močno razvila, a je ob tem opozoril tudi na določene težave, s katerimi se še vedno soočajo.

[[image_1_article_84918]]

"Seveda bi si, kot je bilo rečeno, želeli še določene izboljšave, za katere upamo, da se bodo v prihodnje uresničile. V naslednjem desetletju, to še enkrat poudarjam, računamo predvsem na sistemsko ureditev. Urgentna medicina mora postati oziroma se utrditi kot steber javnega zdravstva, kar v resnici že je. Verjamem, da z ustanovitvijo enotnega zavoda in novimi protokoli stopamo v pravo smer; rad bi verjel, da smo končno slišani. Tudi heliport, ki smo ga omenjali, je del te nujne kritične infrastrukture. Res je, da prihaja do zamud, kar vsi opazimo, ko pride do zastojev, in zagotovo bi nam bilo z njegovo uporabo lažje. A kljub zamudam je pomembno, da projekt končno prihaja v Maribor, saj bi bila s tem celotna ureditev precej boljša," je dejal.

"Vprašanje pa je, koliko dodatnega prostora sploh potrebujemo za nadgradnjo. Vidimo, da so ob konicah naše kapacitete hitro zapolnjene. Vendar vam povem, da tudi če bi zgradili 13 nadstropij, bi jih v treh popoldnevih zapolnili. Samo višanje in širjenje kapacitet samo po sebi ne reši težave. V Mariboru in celotni državi namreč ni toliko kritično bolnih ljudi, ki bi zares potrebovali nujno obravnavo na urgenci. Če bi bilo nujnih primerov toliko, kolikor je ljudi v naših prostorih, bi ta narod že zdavnaj izumrl. V resnici gre za vprašanje organizacije zastojev in logistike, ne pa toliko za vprašanje samih kapacitet urgentnega centra. Upam, da se čez leto dni o teh istih težavah ne bomo več pogovarjali."

[[image_7_article_84918]]