Dolgo napovedovani zakon o dolgotrajni oskrbi bo s 1. julijem 2025 končno postal realnost. Na Centru za socialno delo (CSD) Maribor se intenzivno pripravljajo na ta trenutek, ki bo številnim občanom omogočil dostop do nujno potrebne pomoči. Kljub obsežnim pripravam in prilagoditvam pa priprave niso brez izzivov, kar nekaj vprašanj pa ostaja brez odgovorov.

"Vsi zaposleni na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo CSD Maribor so se v teh mesecih izobraževali in usposabljali, da bo delo steklo s čim manj zapletov in učinkovito, v korist vseh ljudi, ki se bodo želeli vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe," pojasnjujejo na CSD Maribor. Poudarjajo, da gre za popolnoma nov sistem v državi, ki v praksi še ni bil izveden, zato se zavedajo, da bo začetek zahteval veliko prilagajanja. Kljub temu zagotavljajo: "Vložili bomo vse napore, da bodo ljudje to čim manj občutili."

Kaj so vstopne točke?

Ministrstvo za solidarno prihodnost pojasnjuje, da so vstopne točke na pristojnih centrih za socialno delo prvi korak do dolgotrajne oskrbe. Njihove naloge so:

  • informiranje in svetovanje glede pravic do dolgotrajne oskrbe vlagateljem, upravičencem in njihovim svojcem,
  • vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci,
  • vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do dolgotrajne oskrbe priprava načrta priporočljivih storitev,
  • zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želijo, in usmerjanje v storitve dolgotrajne oskrbe in
  • sodelovanje s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, z izvajalci storitev in drugimi akterji.

Pričakujejo veliko število vlog, na kar se tudi kadrovsko pripravljajo

Na CSD Maribor so se na nove naloge kadrovsko okrepili. "V tem obdobju smo za opravljanje nalog zaposlili 7 svetovalcev za dolgotrajno oskrbo s področja socialnega varstva in zdravstva ter 2 administrativi sodelavki," razlagajo.

Trenutno pa imajo odprt razpis še za 5 svetovalcev, saj se bojijo, da obstoječi kader ne bo zadostoval. "Na to smo opozorili tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Bodo pa prvi meseci izvajanja pokazali, koliko dodatnega kadra še potrebujemo," dodajajo.

Glede števila pričakovanih vlog ostajajo previdni, a pričakujejo precejšen naval. "Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo naj bi bilo na našem območju okoli 3.000 vlog, a menimo, da bo teh, glede na število starejših, veliko več," ocenjujejo na CSD Maribor.

Razlog za to je, da gre za povsem nove pravice, ki se bodo financirale iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, kar bo mnogim omogočilo dostop do pomoči, ki si je prej niso mogli privoščiti. "Do sedaj si marsikdo, kljub subvencionirani ceni, ni mogel privoščiti pomoči na domu. Sedaj smo vsi zavarovani in se storitve dolgotrajne oskrbe plačajo iz zdravstvene blagajne. Zato pričakujemo, da bo teh vlog veliko več (več kot 14 % starejših v posamezni občini)," poudarjajo.

Zgledno sodelovanje enot in osrednja vstopna točka

Na CSD Maribor poudarjajo dobro sodelovanje med njihovimi šestimi enotami, ki so ob tezenski enoti na Zagrebški še v centru Maribora, v Lenartu, Pesnici, Rušah in Slovenski Bistrici.

"Vzpostavljen imamo sistem izmenjave izkušenj in dobrih praks ter pomoči sodelavcem pri težjih strokovnih izzivih," pravijo. Za področje dolgotrajne oskrbe je sicer po zakonu predvidena vstopna točka na regijskem CSD. V Mariboru se ta nahaja na Zagrebški cesti 72 (tel. št.: 02-250-66-00, elektronski naslov: [email protected]).

"Svetovalci za dolgotrajno oskrbo v regijskem centru so dosegljivi v uradnem delovnem času. Ljudje pa bodo vloge lahko oddali tudi na krajevno pristojnih enotah Centra za socialno delo Maribor, kjer jim bodo z osnovnimi informacijami na voljo strokovne delavke oz. delavci, ki se ukvarjajo z varstvom odraslih oseb ter svetovanjem ljudem v stiski," pojasnjujejo.

Kje so vstopne točke za dolgotrajno oskrbo v naših koncih?

Na Štajerskem bo v našem koncu zaenkrat ena osrednja vstopna točka za dolgotrajno oskrbo, in sicer na Teznu, na Zagrebški cesti 72 v Mariboru, ki spada pod okrilje Centra za socialno delo Maribor.

Vstopna točka bo tako poleg Mestne občine Maribor pokrivala še občine Lenart, Starše, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Rače-Fram, Kungota, Šentilj, Pesnica, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica.

Kljub temu, da bo osrednja vstopna točka na Teznu, bodo lahko občani vloge oddali tudi na krajevno pristojnih enotah CSD Maribor v Lenartu, centru Maribora (Gosposka 23), Pesnici, Rušah in Slovenski Bistrici, kjer jim bodo strokovni delavci nudili osnovne informacije in pomoč pri oddaji vlog. Za prebivalce okoliških štajerskih občin, ki ne spadajo pod CSD Maribor, bodo pristojne druge regionalne vstopne točke, kot na primer Center za socialno delo Celje za območje Celja, Slovenskih Konjic, Laškega in okoliških občin, ter Center za socialno delo Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju za območje Ptuja, Ormoža in okoliških občin.

Celoten seznam vstopnih točk v Sloveniji – teh je, izhajajoč iz trenutno objavljenega seznama na strani Ministrstva za solidarno prihodnost – 16, je mogoče najti tukaj.

Največji izziv: Delovanje informacijskega sistema

Med največjimi izzivi, s katerimi se trenutno soočajo na CSD Maribor, izpostavljajo predvsem delovanje informacijskega sistema. "Trenutno ta sistem še ni vzpostavljen, prve vloge pa naj bi začeli dobivati že 1. junija. To pomeni, da podatkov ne moremo vnašati v sistem in izdajati odločb," opozarjajo.

Poleg tega jih skrbi tudi, ali bo glede na ocenjevalno lestvico, ki jo je pripravil Inštitut RS za socialno varstvo, prišlo do razočaranj med ljudmi. "Bojimo se, da bodo, glede na ocenjevalno lestvico, ki jo je pripravil Inštitut RS za socialno varstvo, ljudje razočarani," dodajajo. Prav tako ostaja neznanka, koliko terenskih obiskov bodo svetovalci lahko opravili dnevno glede na razvejanost terena.

Kaj vse se aktivira s 1. julijem 2025?

Medtem ko se pravica do oskrbovalca družinskega člana že izvaja od januarja 2024, se s 1. julijem 2025 uvajajo nove pravice: dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. "Vloge za dolgotrajno oskrbo na domu upravičenci lahko oddajo od 1. junija 2025 naprej," poudarjajo. Do danes so na CSD Maribor prejeli 390 vlog za pravico do oskrbovalca družinskega člana, od katerih je bilo 200 pozitivnih, na CSD Maribor še pojasnijo o od lani veljavni pravici: "Zavrnjene vloge so bile predvsem iz naslova neizpolnjevanja zakonsko potrebnih pogojev.

Po oddaji vloge: Kakšen bo postopek ocenjevanja, kako bo s časovnico …?

Po oddaji vloge bo vlagatelja na domu obiskal svetovalec za dolgotrajno oskrbo, ki bo skozi pogovor ugotavljal njegovo samostojnost in potrebo po pomoči. "Morda bo ocenjevalec vlagatelja poprosil, da kakšno aktivnost tudi izvede - na primer naj skuha čaj, hodi po stopnicah, in podobno," pojasnjujejo na CSD Maribor.

Na podlagi ugotovitev bo vlagatelj z uporabo posebne ocenjevalne lestvice uvrščen v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe (od lažje do najtežje). Za uvrstitev v prvo kategorijo bo moral vlagatelj doseči najmanj 12,5 točk. Predvidoma naj bi prve odločbe upravičenci prejeli septembra 2025, če bo informacijski sistem deloval nemoteno. V primeru nestrinjanja z oceno upravičenosti ima vlagatelj možnost pritožbe na pristojno ministrstvo.

Skrbi glede izvajalcev in informiranosti javnosti

Na CSD Maribor ob vsem, kar povedo, izražajo tudi zaskrbljenost glede zadostnega števila izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu. "Najbolj nas skrbi, da ne bo dovolj izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu in zato ljudje, ki so upravičeni do posameznih storitev, do njih ne bodo prišli. Zato bi morali tako ministrstvo kot občine vložiti vse napore, da do tega ne bi prihajalo," opozarjajo.

Prav tako menijo, da bi država morala več vložiti v informiranje javnosti o zakonu. "Pričakovali smo, da bo Ministrstvo za solidarno prihodnost več vložilo v splošno informiranje ljudi, predvsem pa pripravilo gradiva za starejše, da se lahko lažje odločajo o pravicah ter kaj od teh pravic lahko pričakujejo," pravijo na CSD Maribor. Kljub temu se bodo po svojih najboljših močeh trudili zagotoviti informacije občanom, med drugim načrtujejo pripravo medijskih prispevkov in informativni dan na posameznih enotah.

Nasvet občanom: Oglasite se na vstopni točki

Občanom, ki menijo, da bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe, na CSD Maribor svetujejo, da se še pred oddajo vloge oglasijo na vstopni točki na Zagrebški cesti 72. "Ljudem priporočamo, da se, še preden oddajo vlogo, oglasijo na vstopni točki centra za socialno delo, kjer bomo skupaj z njimi preverili, katere storitve najbolj potrebujejo in kaj je tisto, kar njihovim potrebam najbolj ustreza," svetujejo.

Vloge bo mogoče oddati od 1. junija 2025 dalje, obrazci pa bodo na voljo na vstopni točki, spletni strani CSD Maribor in na vseh krajevno pristojnih enotah. Svetovalci bodo na voljo tudi za pomoč pri izpolnjevanju vlog in pojasnjevanju postopka. "Če bodo ljudje imeli težave z izpolnjevanjem vloge, naj se obrnejo na vstopno točko, kjer jim bodo pri tem pomagale svetovalci za dolgotrajno oskrbo in tudi pojasnili, kako bo potekal postopek do izdaje odločbe," zagotavljajo. Vlogo je mogoče vložiti osebno, po pošti ali elektronsko. Če oseba ne zmore fizičnega obiska, lahko to namesto nje storijo svojci, prijatelji ali skrbniki.

Kljub vsem izzivom in neznankam na CSD Maribor ostajajo optimistični in pripravljeni na začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Zavedajo se pomembnosti tega sistema za številne občane in obljubljajo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bo prehod čim bolj gladek in da bodo tisti, ki pomoč potrebujejo, do nje tudi prišli. "Zavedamo se, da marsikateri občan pomoč potrebuje že danes, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da do storitev, ki jih potrebuje, tudi pride," zaključujejo na CSD Maribor.