Pred dnevi smo pisali smo o zloglasnem, po raznih študijah tudi dokazano rakotvornem herbicidu glifosat, iz katerega v tovarni v Rušah izdelujejo neselektivnivni, sistemični zatrjevalec pleveli pod skupnim imenom Boom Efekt. Iz Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da po podatkih ARSO tovarna Albaugh zloglasnega glifosata ne proizvaja, ampak ga kupuje in uporablja kot sestavino za proizvodnjo rastlinskih zaščitnih sredstev. Čeprav podjetje že dalj časa čaka na okoljevarstveno soglasje, bi jim le-tega na podlagi nove raziskave, ki se bo razgrnila to pomlad, utegnili zavrniti. Eri Boom Efekta, s katerim mnogi škropijo plevel, bi v primeru slabih rezultatov tako lahko odklenkalo.

Največ glifosata v površinskih vodah

Agencija RS za okolje (ARSO) spremlja koliko teh snovi je vključenih v redni državni monitoring in kakšno je stanje vsebnosti v vodah ter koliko teh snovi se naslavlja v okoljevarstvenih dovoljenjih za obratovanje naprav oziroma v obratovalnih monitoringih odpadnih voda. “Glifosat se iz tal lahko izpira v podzemno vodo, vendar je obseg izpiranja izredno majhen. Za spoznanje več ga lahko v najdemo v površinskih vodah,” so zapisali na Minstrstvu za okolje in prostor. Daleč največ ga je bilo aprila 2014 pod komunalno čistilno napravo Rače, v Žabniku. Tedaj so meritve pokazale rekordnih 1800 miligramov glifosata na liter vode, s čimer so bile mejne vrednosti presežene kar 9-krat.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se opira na evropske smernice

Pristojni organ za registracijo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Spomnimo, prav evropska Agencija za varnost hrane doslej zavirala javni dostop do raziskav o rakotvornosti glifosata, saj da javna razgrnitev naj ne bi bila profitabilna za korporacije, ki ta herbicid proizvajajo oziroma tržijo. Slovenska Uprava za varnost hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sicer izvaja strokovne naloge ocenjevanja aktivnih snovi in pripravkov in ima pristojnost za dajanje FFS v promet. Žal pa na Evropski agenciji za varno hrano (EFSA) in Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) ocenjujejo, da se glifosat ne smatra za rakotvornega in se zato lahko prodaja ter uporablja za zatiranje plevela. Na Upravi za varno hrano se tako sklicujejo prav na ugotovitve Evropske agencije.

Problematike glifosata se zavedajo in bodo posredovali, v kolikor na dan pridejo nova dognanja

Sama proizvodnja kemikalij pa je, kot so zapisali za Maribor24, v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. “V danem primeru gre za povečanje proizvodnje glifosata in po UVHVVR znanim informacijah je podjetje v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.” Vprašanje ostaja, kaj morebitna pridobitev tega soglasja pomeni za prihodnost podjetja v Račah. Žal s strani slovenske podružnice podjetja Albaugh v Račah nismo prejeli odgovora na to (ali katerokoli drugo) vprašanje.

“UVHVVR se zaveda problematike glifosata, zato spremlja vse aktivnosti v zvezi s tem in bo ukrepala takoj, v kolikor bodo znana nova dejstva, tudi morebitna dognanja, da uporaba glifosata skladna z določbami veljavne zakonodaje, predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje,” so odgovorili z Ministrstva za kmetijstvo.

Strogi pogoji za nakup Boom Efekta

Ne glede na navedeno je v Sloveniji v lanskem letu spremenjena zakonodaja glede uporabe vseh herbicidov na nekmetijskih zemljiščih in glede uporabe s strani neprofesionalnih uporabnikov. “Sprememba se nanaša na dejstvo, da se glifosat lahko uporablja samo v kmetijstvu in to s strani profesionalnih uporabnikov, ki so opravili izobraževanje glede varne rabe FFS. Sprejete so bile tudi širše omejitve rabe FFS na nekmetijskih površinah,” sporočajo z Ministrstva. Kot so za naš osrednji mariborski portal odgovorili v Vrtnem centru Kalia, za herbicid BoomEffect kupec potrebuje izkaznico, za pridobitev katere mora opraviti 3-dnevni tečaj.

“Fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, se v kmetijstvu uporablja izključno po spravilu pridelka na poljih, v sadovnjakih in vinogradih, izključno za namene zatiranja plevela. Izpostaviti je treba, da je Republika Slovenija ena prvih evropskih držav, ki je dejansko sprejela jasne ukrepe za zmanjšanje tveganj v zvezi s tem,” še odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo.

Slednje seveda ne bo držalo – v Franciji so distribucijo in uporabo glifosata že povsem prepovedali.

Če ne na kartico, pa preko črnega trga

A kot so za naš portal pojasnili strokovnjaki v vrtnem centru Dandelion, je omenjen herbicid v Sloveniji zlahka dobiti na črnem trgu. Pojasnili so, da mnogi ne berejo navodil za uporabo in namesto predpisanih količin uporabljajo precej več. Če bi se herbicidi z glifosatom uporabljali kot je predpisano, bi bila slika precej drugačna.

Zaposleni so lahko vsakodnevno izpostavljeni glifosatu

Kot smo zapisali pred kratkim, bo kmalu v okviru Onkološkega inštituta javna razgrnitev obsežne študije, ki skuša dokazati povezavo med glifosatom in rakotvornostjo. Gre za epidemiološko raziskavo o pojavljanju raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače Fram in okoliških naseljih. “Študija, ki jo omenjate in jo izvaja Onkološki inštitut, za nas lahko predstavlja dodatno informacijo glede potencialnega vpliva na zdravje ljudi. Predvsem na zdravje ljudi, ki so zaposleni v tovarni in vključeni v tehnološki proces in proizvodnjo. Zaposleni so dejansko lahko vsakodnevno izpostavljeni glifosatu,”  so odgovorili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z dosedanjimi aktivnostmi pokazalo jasno zavezo pri zmanjševanju uporabe FFS. Od prepovedi uporab herbicidov na določenih območjih, do omejevanja dostopnosti FFS, od nacionalne strategije na področju zmanjšanja uporabe pesticidov, ki je bila sprejeta v lanskem letu in je v izvajanju.