Odločitev o zaprtju pošte Pošta Slovenije sicer sprejme na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov. Pridobili smo tudi odziv predsednika KS Malečnik-Ruperče.

Foto: Radio Maribor

Pošta Slovenije, ki se je že pred leti lotila preoblikovanja svoje mreže poslovalnic po državi, zaradi zmanjšanja storitev na poštni okencih napoveduje nova zaprtja oziroma preoblikovanja poslovalnic. Tudi v Mariboru in okolici, kjer naj bi nekatere izmed njim vrata zaprle že s prihodnjim mesecem.

Poslovni prostori  v najem ali prodajo

Megi Jarc, strokovni koordinator – specialist v službi korporativnega komuniciranja na Pošti Slovenija, je povedala, da bodo predvidoma konec letošnjega leta zaprli pošto v Malečniku, storitve občanom pa izvajala prek t. i. pismonoške pošte.

Megi Jarc: »Pošto v Radvanju bomo predvidoma proti koncu letošnjega leta preoblikovala v pogodbeno pošto in bo iskala ustreznega pogodbenika.«

»To pomeni, da si bodo lahko uporabniki naročili storitev na domu, ponovno dostavo, vplačilo, oddajo pošiljke ipd. Tudi pošto v Radvanju bo predvidoma proti koncu letošnjega leta preoblikovala v pogodbeno pošto in bo iskala ustreznega pogodbenika, ki bi opravljal dejavnost pogodbene pošte v sedanjih prostorih,« razloži Jarčeva in doda, da pošti 2110 Maribor (Tržaška cesta 5) in 2112 Maribor (Na trati 3) nameravajo zapreti s 1. oktobrom, pošto  2109 MB (Trg revolucije 8), pa predvidoma proti koncu letošnjega leta. »Poslovni prostori se bodo oddali v najem oziroma prodali, zaposleni pa bodo premeščeni na druga delovna mesta v Pošti Slovenije,« je pojasnila Jarčeva.

Pomisleke občanov razumejo, vendar…

Odločitev o zaprtju pošte Pošta Slovenije sicer sprejme na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov. »V prvi vrsti se pri odločitvi upošteva število opravljenih storitev na takšni pošti, število obiskov strank, ekonomski rezultat poslovanja ter trend, ki je v primeru teh pošt vedno negativen in ne kaže na možnost bistvenega povečanja obsega storitev. Pošta Slovenije zapre zgolj pošte, ki presegajo kvoto pošt oziroma kontaktnih točk, ki je določena skozi kriterije Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve,« je razložila Jarčeva in nadaljevala, da pomisleke občanov razumejo, vendar se mora tudi Pošta Slovenije prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije  (e-substitucija) in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev.

Pri okencih 32-odstotni upad pisemskih pošiljk

Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v EU. »Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih 2018/2007 beležimo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji (52 odstotkov) in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 63-odstotni upad,« je dejala Jarčeva. Spremenjenim okoliščinam se prilagajajo tudi tako, da optimizirajo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt in v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt.

Megi Jarc: »Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v EU.«

»Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1,  Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka,« je pojasnila Jarčeva in poudarila, da Pošta Slovenije želi ohraniti svojo prednost ter dostop do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve. »S tem namenom moderniziramo in deloma centraliziramo svojo logistično mrežo. Pri optimizaciji dosledno sledimo Splošnemu aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki nam nalaga predpisano gostoto omrežja, pri čemer velja poudariti, da sodi Slovenija med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto ali površine v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta. Kot se dogaja tudi drugod po EU in svetu, se bo trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk nadaljeval, obseg paketov bo naraščal, to pa terja od vseh poštnih operaterjev določene prilagoditve,« je dejala Jarčeva.

Poštne storitve bodo na voljo še naprej

Pošta Slovenije v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto, ali pa za zaprtje pošte, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt. Sočasno z optimizacijo poštnega omrežja pa v Pošti Slovenije vzpostavljajo sodobne oblike točk za sprejem in izročanje pošiljk, in sicer bo mrežo Pošte Slovenije konec leta 2023 po vzoru tujih pošt oblikovala kombinacija naših lastnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, avtomatiziranih enot PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so npr. bencinski servisi), ki bodo omogočale široko dostopnost do naših storitev. Od leta 2012 pa do danes (stanje avgust 2019) imajo preoblikovanih 141 pošt v pogodbene, zaprli so 59 pošt, imajo pa tudi 25 premičnih pošt. Skupaj poštno omrežje sestavlja 493 t. i. kontaktnih točk (redne pošte, pogodbene pošte, premične pošte).

Krajani razočarani in ogorčeni

Jožef Škof, predsednik Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče, pa pravi, da je bil o nameril pošte obveščen, saj so si jih njihovi predstavniki nedolgo nazaj tudi obiskali in jih istočasno obvestili, da gre stavba v najem. »Dobili smo podatek, da naj bi pošto zaprli. Ogorčeni in razočarani smo. Krajani se resno sprašujemo, komu se je zmračil um. Pustili so nas na cedilu, tudi zaposlene v pošti,« je poudaril Škof.

Jožef Škof.

Dodal je: »Pošto bodo zaprli v Brezju, zdaj še v Malečniku in zgodilo se bo to, da bodo vso delo prevzelo poštarji, ki so že sedaj preobremenjeni. Sram jih je lahko, da ne zmorejo plačevati zgolj enega uslužbenca. Vidijo samo denar in dobiček. Res je, da smo razmišljali o protestu, tudi o zapori ceste, vendar opažamo, da ljudje še vedno ne uspejo spregovoriti in samo čakajo, kaj bomo naredili. Morali bo stopiti skupaj in bilo bi drugače,« je dejal Škof.  O zaprtju naj bi bili obveščeni tudi s strani mariborskega župana, a se Škof sprašuje, kakšno povezavo z zaprtjem poštne ustanove ima mestna občina in dodaja: »O težavah pa me kar naprej seznanjajo poštni uslužbenci, saj sem začel obiskovati vse pošte, ki jih čaka bridek konec.«

Pismonoška pošta

V tem primeru storitve opravljajo prek pismonoše na dostavi, posebnost poslovanja pa je  ta, da lahko gospodinjstva po telefonu naročijo obisk pismonoše na njihovem domu zaradi naročila določenih storitev, kot na primer: oddajo pošiljk (navadnih in priporočenih pisem), plačilo UPN obrazcev (položnic), vplačilo poštnih nakaznic, izplačilo zneskov z osebnih računov pri Novi KBM, nakup  znamk, kuvert, dopisnic, kar je še posebej primerno za starejše in manj mobilne prebivalce. Naslovniki, ki ob poskusu vročitve priporočene in vrednostne pošiljke ali paketa niso bili dosegljivi, lahko naročijo brezplačno vnovično (drugo) dostavo pošiljke. Prebivalcem tako pošiljk ni treba prevzemati na obračunski pošti, h kateri organizacijsko spada pismonoška pošta, ampak lahko pošiljke prevzemajo v roku, določenem za prevzem, neposredno pri pismonoši. Slednje je še posebej primerno za manj mobilne prebivalce. Zaradi uvedbe pismonoške pošte prebivalcem ni treba spreminjati osebnih dokumentov ipd., saj sta poštna številka in naziv pošte ohranjena.