Zaradi nedavnega incidenta na Pohorju, v katerem je telesne poškodbe utrpel eden izmed kolesarjev, smo se obrnili na mariborsko policijo.
Kot so za nas pojasnili, lahko vsak zavaruje svojo lastnino, vendar na način, da ne ogroža varnosti, zdravja in življenja drugih. “Ko nekdo preko poti napelje bodečo žico, bi namreč težko rekli, da jo je napeljal z namenom, da zavaruje svojo lastnino. Sploh, če mesto žice ni označeno, saj je žica težko vidna. V tem primeru se tako oseba, ki je nastavila oviro, ne bi mogla izgovarjati na varovanje svoje lastnine, saj namen slabo vidne žičnate ovire ni bil opozarjanje na nedovoljen prehod, temveč je bila namenjena poškodovanju motorista, kolesarja ali pešca,” so še dodali na PU Maribor.
Dokler je žica napeljana preko poti in se nikomur nič ne zgodi, gre lahko za kaznivo dejanje poskusa povzročitve splošne nevarnosti, če pa pride do poškodbe ali celo smrti ene ali več oseb pa govorimo o kvalificirani obliki tega kaznivega dejanja, za katerega je zagrožen zaporna kazen do pet oziroma do osem let.
Foto: Facebook, PU Maribor.
Ne gre za osamljen primer pasti na Pohorju
Med nedavnimi obravnavanimi primeri so omenili primer iz leta 2020, ko so tak dogodek obravnavali na območju PP Ruše, kjer so policisti julija obravnavali sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika. Z ogledom kraja kaznivega dejanja so ugotovili, da je takrat še neznani storilec, v noči iz 4. na 5. julija 2020, na Martnici na območju Ruškega Pohorja, preko priljubljene pohodniške gozdne pešpoti, za ovinkom in za gostejšim rastjem, med dvema drevesoma zavezal gradbeno PVC mrežo, na vrhu katere pa je napeljal še bodečo žico.
“S tem dejanjem ogrozil morebitne pohodnike ali tekače, pa tudi kolesarje, ki nemalokrat uporabijo to pešpot za kolesarski spust, ki bi se lahko ob trčenju v oviro huje poškodovali. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je storitve dejanja osumljen 50-letnik, ki so ga policisti kazensko ovadili Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru,” so dodali.
Podoben primer so obravnavali tudi leta 2019, ko sta bili žici med drevesi napeljani na Mariborskem Pohorju. “V času ogleda kraja sta bili žici v sredini že prerezani in odmaknjeni, tako, da takrat nista več predstavljali nevarnosti. Policisti so tedaj v zvezi z opisanim dogodkom obravnavali kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti (KZ-1).”
Ker ne gre za enkratne primere nastavljanja pasti, smo se obrnili tudi na vodjo kolesarskega parka Bike park Pohorje Iztoka Kvasa, ki med drugim ponuja izposojo koles in kolesarske ture po Pohorju. Za nas je pojasnil, da nastavljene žice niso nevarne le za kolesarje, ampak tudi za pohodnike in živali. “Res je, da jih postavljajo z namenom zaščititi uporabo svoje lastnine. Predvsem gre za kolesarske in pohodniške poti, ki so ilegalne. Vendar v nobenem primeru ne smatram to kot dopustno dejanje. Vedno se najde pot, kako te stvari reševati na drugačen način,” je še dodal.
Povzročanje hude telesne poškodbe ali smrti se kaznuje tudi z višjo zaporno kaznijo
V primeru nastavljanja ovir (žica, vrv, bodeča žica, druge pasti…) lahko govorimo o kaznivem dejanju oziroma o poskusu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. člena KZ-1. Običajno bi lahko šlo za izvršitveno obliko iz 1. odstavka navedenega člena, saj so v 2. odstavku opisane določbe, ki jih storilec s postavljanjem omenjenih ovir ne izpolnjuje.
Tako je v 1. odstavku omenjenega zakonika navedeno naslednje: “Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.”
Foto: Facebook, PU Maribor.
V drugem odstavku pa je opredeljeno: “Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.”
Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določila 4. in 5. odstavka, kjer je opredeljeno, da je lahko storilec v primeru, ko so s tem dejanjem povzročena huda telesna poškodba ali smrt, kaznovan tudi z višjo zaporno kaznijo.
Pešci in kolesarji morajo uporabljati površine, ki so njihovemu namenu namenjene
Motoristi ali kolesarji za vožnjo lahko uporabljajo le površine, ki so za ta namen predvidene, označene in imajo ustrezno dovoljenje pristojnega organa, v nasprotnem primeru so lahko kaznovani za prekršek po uvodoma navedenih predpisih.
Lastniki lahko zavarujejo svojo lastnino, vendar na način, da s tem ne povzročajo nevarnosti za druge.
“Naše kolesarske ture ne pripravljamo na poteh, ki potekajo izven urejenih oziroma legalnih poti, ki so v upravljanju nekoga. Preden se odpravimo na turo je del opozorila za kolesarje, da so na poti lahko ne le žice, ampak tudi kakšne veje. To definitivno opozorimo. Vodenje in kolesarske ture pa ne organiziramo na ilegalnih poteh,” je pojasnil Kvas.
Vožnja z motornimi vozili in kolesi v naravnem okolju je urejena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), vožnjo v gozdu pa na zelo podoben način urejata tudi Zakon o gozdovih (ZG) ter Zakon o planinskih poteh (ZPlanP).
Vožnjo z vozili na motorni pogon ali drug lasten pogon vozila v naravnem okolju ureja 28. b člen Zakona o ohranjanju narave, vožnjo s kolesi v naravnem okolju pa ureja 28. d člena istega zakonika.
Foto: Facebook, PU Maribor.
