Zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19 je med drugim prizadeta tudi zelenjadarska panoga. Znano je, da zlasti nekoliko večji zelenjadarji velik del svojega dohodka ustvarijo tudi s prodajo javnim zavodom preko javnih naročil in s prodajo gostincem. Ti obliki prodaje sta sedaj ustavljeni, težave pa predstavlja tudi prodaja na stojnicah izven uradnih tržnic in kmetijskih gospodarstev.
Zelenjadarji namreč poročajo o obiskih inšpektorjev in posledično za zdaj sicer o opozorilih, lahko pa kasneje tudi globah, v primeru, da pridelovalci svoj pridelek prodajajo na stojnicah, ki niso uradno registrirane, recimo ob cestah ali kakšnem drugem lahko tudi zasebnem zemljišču. Prihaja torej do kaznovanja s strani inšpektorjev pri prodaji lastne pridelane zelenjave in sadja, če se ta ne vrši po opredelitvah iz Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Zelenjadarji ne smejo prodajati svojih pridelkov na stojnicah v halah trgovskih centrov

Od 16. novembra je v veljavi prepoved prodaje lastno pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil na tržničnih stojnicah, ki stojijo v halah trgovskih centrov. Od uveljavitve strožjih ukrepov tako zelenjadarji ne smejo prodajati svojih pridelkov znotraj trgovskih centrov. V Mariboru so to počeli v Europarku in v Mercator centru na Taboru, v Spodnjem Dupleku denimo na OMV servisu. Že iz časa po koroni spomladi pa tudi Mestna občina Maribor ne dovoli stojnic na Trgu svobode.

Od uveljavitve strožjih ukrepov namreč zelenjadarji ne smejo prodajati svojih pridelkov znotraj trgovskih centrov. V Mariboru so to počeli v Europarku in v Mercator centru na Taboru, v Spodnjem Dupleku denimo na OMV servisu.

Od vseh ukrepov prizadeti zelenjadarji so se obrnili na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma na njihove strokovne skupine, ta pa je vprašanja posredovala na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kakšen je odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo?

V odgovoru ministrstvo pojasnjuje, da je namen Odloka zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 in lahko k temu pripomore vsak posameznik s svojim vedenjem in omejitvijo medsebojnih stikov. V tej zvezi je sprejeta splošna prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izključno z namenom, da se omeji gibanje prebivalstva tako zaradi zajezitve kot obvladovanja epidemije COVID-19.
Navajajo, da popolnoma razumejo pričakovanja članov zbornice v smeri dopolnitve Odloka ali sprostitve prodaje, vendar v zvezi s tem pojasnjujejo, da so v trenutno veljavnem Odloku jasno navedene izjeme od prepovedi.

To pomeni, da je prodaja kmetijskih pridelkov, sveže zelenjave, sezonskega sadja in lokalno pridelanih živil, na kmetiji dovoljena in tako omogočena preskrba prebivalstva, kar pripomore k varovanju zdravja ljudi.

In še, da Odlok kot izjemo od prepovedi v prvi alineji prvega odstavka 2. člena določa: “prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalna.” To pomeni, da je prodaja kmetijskih pridelkov, sveže zelenjave, sezonskega sadja in lokalno pridelanih živil, na kmetiji dovoljena in tako omogočena preskrba prebivalstva, kar pripomore k varovanju zdravja ljudi.
Poleg tega sta v Odloku navedeni še dve izjemi od prepovedi: kmetijske prodajalne in tržnice, kjer je moč prodajati kmetijske pridelke. Za tržnice veljajo javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa posamezne premične stojnice.

V primeru, da gre za prodajo na tržničnih stojnicah, ki stojijo v halah trgovskih centrov, to je znotraj nakupovalnega centra, ali v primeru stojnice ob cesti ali na zasebnem parkirišču, je torej taka prodaja po sedanj veljavnem Odloku prepovedana, kot tudi vsaka prodaja, ki se ne vrši po opredelitvah iz Odloka.

V primeru, da gre za prodajo na tržničnih stojnicah, ki stojijo v halah trgovskih centrov, to je znotraj nakupovalnega centra, ali v primeru stojnice ob cesti ali na zasebnem parkirišču, je torej taka prodaja po sedanj veljavnem Odloku prepovedana, kot tudi vsaka prodaja, ki se ne vrši po opredelitvah iz Odloka.

Upravičenost do proizvodno vezanih plačil morajo zelenjadarji dokazovati z računi o prodaji

Ob tem Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pojasnjuje, da so zelenjadarji upravičeni do proizvodno vezanih plačil, njihovo upravičenost pa morajo zelenjadarji od letošnjega leta naprej dokazovati z računi o prodaji. “Tisti, ki prodajajo na tržnicah in so obdavčeni po katastrskem dohodku tako ali tako ne izdajajo računov, zdaj pa se je ustavila še prodaja v javne zavode in gostišča. Ti računi pa sedaj zelenjadarjem manjkajo. Ob tem pa zdaj ne smejo prodajati še znotraj trgovskih centrov in na stojnicah ob cesti ali na zasebnem parkirišču”.

Zakaj manjši zelenjadarji težje dosegajo pogoje za temeljni mesečni dohodek in za finančno nadomestilo?

Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da lahko tudi zelenjadarji znotraj protikoronskih zakonov zaprosijo za temeljni mesečni dohodek ali za finančno nadomestilo – v primeru, da je njihova prodaja javnim zavodom za 30 odstotkov nižja kot lani. »Ob tem pa je pogoj, da prodaja javnim zavodom dosega preko sedem tisoč evrov, česar pa majhni zelenjadarji, prav tako pa ekološki kmetje, ne dosegajo. Takšno višino dosegajo le velike kmetije (ki se povečini s tem ne ukvarjajo) in preprodajalci, ki prodajajo hrano javnim zavodom in pridelke odkupujejo od manjših pridelovalcev. Res pa je, da se je tudi ta odkup ustavil in posledično bodo preprodajalci dobili nadomestilo, manjši pridelovalci pa ne,” pojasnjuje Miša Pušenjak.

Ob tem pa je pogoj, da prodaja javnim zavodom dosega preko sedem tisoč evrov, česar pa majhni zelenjadarji, prav tako pa ekološki kmetje, ne dosegajo. Takšno višino dosegajo le velike kmetije (ki se povečini s tem ne ukvarjajo) in preprodajalci, ki prodajajo hrano javnim zavodom in pridelke odkupujejo od manjših pridelovalcev.

»Za izredni temeljni dohodek, ki ga ureja PKP5, pa skoraj nihče od zelenjadarjev ne upa zaprosit, ker še ni jasno dokazovanje. Kako bo moj pavšalist dokazoval, da je prodal za 30 odstotkov manj kot lani, če mu za prodajo na stojnici in neposredno na kmetiji ni potrebno izdajati računov«.

Kako je z izdajo računov pri manjših zelenjadarjih?

To vprašanje so zastavili Slavici Strelec, koordinatorki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
»Manjši zelenjadarji, ki prodajajo zgolj lastne pridelke, so obdavčeni po katastrskem dohodku in pri prodaji ne izdajajo računov. Morajo pa biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev, prav tako morajo imeti vpisane kulture, ki jih pridelujejo. V primeru, da bi na primer prodajali še sosedove pridelke, pa bi že morali imeti registrirano dopolnilno dejavnost in izdajati račune”.

Zaradi prepovedi gibanja med občinami manj prodaje zelenjave na domačem dvorišču

Ob tem na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo še na eno zadevo. Kot pravijo, so velik problem tudi ukrepi, povezani z omejitvami gibanja, saj številne kmetije zelenjavo prodajajo na domačem dvorišču. Taka prodaja je trenutno problematična zaradi prepovedi gibanja med občinami. Kljub temu, da obstajajo izjeme za prehod občinskih meja, se kupci v velikem deležu ne odločajo za osebni obisk kmetij, če te niso v občini njihovega prebivališča.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zaradi vseh omenjenih težav v sektorju zelenjave pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da uvrsti sektor zelenjave med sektorje v krizi in s tem sektorju zelenjave omogoči pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka.

Tadeja Suhač: “Na tržnici trenutno ne prodajamo, saj je prehladno, poleg tega pa tudi ni ljudi zaradi zaprtja bližnjih trgovin in gostiln”

Kako pa trenutne razmere v zelenjadarstvu doživljajo pridelovalci. Pogovarjali smo se s Tadejo Suhač iz Vitomarcev, ki sezonsko zelenjavo pod imenom Ograd – sveža zelenjava z domačega vrta prideluje na območju občine Lenart. Kot pravi, je z letošnjim pridelkom, kljub temu da je zaradi dežja poplavilo pol hektarja solate, zadovoljna, prodaja pa je zaradi veljavnih ukrepov okrnjena. »Na domu prodajamo, skladno z vsemi priporočili, samo kupcem iz ožje okolice Lenarta, saj je v veljavi prepoved prehajanja med občinami. Kupci z drugih območij niti ne upajo priti k nam po zelenjavo, saj si ne želijo kazni«.
Suhačeva je sicer zadovoljna, da so v Lenartu lepo uredili prostor za tržnico, vendar tam trenutno ne prodaja. »Na tržnici trenutno ne prodajamo, saj je prehladno, poleg tega pa tudi ni ljudi zaradi zaprtja bližnjih trgovin in gostiln”.

Na domu prodajamo, skladno z vsemi priporočili, samo kupcem iz ožje okolice Lenarta, saj je v veljavi prepoved prehajanja med občinami. Kupci z drugih območij niti ne upajo priti k nam po zelenjavo, saj si ne želijo kazni.

Zaradi vsega tega se pojavljajo viški zelenjave, kar pa rešujejo s povečano domačo porabo, prodajo po hišah in prodajo na domu.
Na vprašanje, ali bodo zaprosili za pomoč v okviru protikoronskih zakonov, Suhačeva odgovarja, da ne. “Trenutno ni potrebe, da bi zaprosili za to obliko pomoči. Mislim, da nekateri to bolj potrebujejo kot mi. Bo pa jim, ker ne izdajamo računov, težko dokazovati, da se je njihova prodaja res toliko zmanjšala”.

Še pred časom je Suhačeva svojo zelenjavo prodajala tudi javnemu zavodu Polž Maribor, vendar je z oktobrom morala prodajo ustaviti, saj nima dovolj velike površine za stalno oskrbo z lokalno zelenjavo tudi preko zime. Sicer pa, kot pravi, je težko prodajati tudi gostinskim obratom, saj želijo vsi doseči čim nižjo ceno.