Kot je zapisano v Odloku o grbu in zastavi Mestne občine Maribor (MOM), iz dna rdečega polja ščita raste srebrno klesano obzidje, ki ima na sredini vhodni stolp. Odprta obokana vrata imajo dvignjeno zlato zaporno rešetko. Nad vrati sta dve pravokotni lini in nad njima nadzidek s sedlasto streho z dvema zlatima glavičema. Desno in levo se drži obzidja po en srebrni stolp, ki ima v prvem nadstropju eno polkrožno okno in stranski prizidek z eno pravokotno lino ter sedlasto streho z zlatim glavičem. Nad polkrožnim oknom je nadzidek z dvema pravokotnima linama, ki ima sedlasto streho z dvema zlatima glavičema. Med stolpoma lebdi srebrn, na glavo obrnjen golob z razprtimi krili.

Mariborska župnijska cerkev je bila prvotno posvečena sv. Tomažu, leta 1254 pa se že omenja kot cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku. “To je za vsebino grba pomembno dejstvo, ker je ravno v tistem času verjetno nastal tudi prvi mestni pečat,” je poudaril Aleksander Hribovšek, predsednik društva Heraldica Slovenica. Temelj podobe grba je obzidje z vrati in stolpoma. Ker je takih pečatov in grbov mest v Srednji Evropi zelo veliko, so dali na pečat še nekaj značilnega za Maribor. “Z ikonografske plati je bil izvirni simbol farnega patrona sv. Janeza Krstnika za ta namen najbolj primeren. Simbol se v obliki goloba oziroma sv. Duha spušča nad ‘mesto’ in zagotavlja mariborskemu simbolu unikatnost,” razlaga predsednik društva.

Barva Maribora je rdeča, ne vijol’čna

Srebrno-rdeča kombinacija mariborskega grba je prisotna že od srednjega veka dalje in je neločljivo povezana z zgodovino kraja. “Je pa zanimivo, da je lokalna športna kultura tako močna, da je postala nogometna vijolična tudi del lokalne simbolike,” je dodal Hribovšek.

Foto: Odlok o grbu in zastavi Mestne občine Maribor

Rdeča barva je ena pogostejših v heraldiki in gre za zelo priljubljen srednjeveški način njene uporabe. Kraji, ki so imeli v pečatih lokalno dominantno zgradbo, so slednjo pogosto postavili tudi v grb, praviloma v srebrni barvi na rdečem polju ščita. Enako je v Ljubljani, Slovenski Bistrici, v Rogatcu idr. Sicer pa na splošno rdeča barva simbolizira pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen.

Grafični popravek grba 2020

Grb je bil leta 2020 grafično popravljen, vsebina pa je ostala enaka. “Najpomembnejše pri korekturi je bilo ponovno upoštevanje pravil heraldične teorije, ki jih podoba iz leta 1995 žal ni,” je pojasnil predsednik društva. Med drugim je šlo za ponovno uporabo standardnega polkrožnega ščita, pobarvanih oken in mestnih vrat. Navsezadnje se je tudi golob znova upodobil v srebrni barvi, ki je enaka kot barva zgradbe.

Napake v starem izrisu grba MOM:

  • Neustrezna heraldična oblika ščita in vsebina, ki ni prilagojena polju, ki ji je na razpolago,
  • izris oken je upodobljen kot nedefiniran obris, ker le-ta niso pobarvana, čeprav so na pečatu iz leta 1300 ter na vseh nadaljnjih zgodovinskih upodobitvah močno izražena,
  • glaviči na strehah nimajo konic, čeprav morajo le-te biti del zaključka na strehi,
  • siva barva v heraldiki ne obstaja – golob.

Kot je za nas pojasnil predsednik društva, je bistvo posega v občinsko simboliko bila pravzaprav zastava, ki se je pogosto pojavljala na kongresih zastavoslovja v tujini kot primer slabe prakse umeščanja grba na zastavo in kot opozorilo vsem, ki želijo izdelati solidno in kakovostno zastavo. “Zato je med sprejemanjem posodobljenega odloka o simbolih nastal predlog, da se grb na zastavi pomakne na sredino,” je dodal.

Popravki občinske simbolike, Foto: Slovenica Heraldica

Prilagoditev in sprememba v simbolu je bila minimalna in ni posegala v samo zgradbo in obliko: “Je pa bilo pomembno glede praktičnosti, pomena, estetike in kulturnozgodovinske dediščine simbola, ki je nastal v srednjem veku. Popravki so vrnili grb v okvire originalnega grba, ki upošteva heraldična pravila ter uredili zastavo, da bo izrazitejša in ni več nosila grba na prostem koncu zastave, ki je prvo poškodovano zaradi vetra.”

Predsednik društva je dodal, da se zgodovinskih grbov ne spreminja, “se je pa vedno treba truditi, da so kljub trenutnim oblikovalskim smernicam, izrisi vedno zelo blizu originalu. V našem primeru izrisu iz srednjega veka.”

Prenovljena zastava Maribora z grbom v središču, Foto: Heraldica Slovenica

Kdaj se grb lahko uporablja?

Na spletni strani občine je zapisano, v katerih primerih se grb lahko uporablja.

Grb se lahko uporablja:

  • ob predstavljanju Mestne občine Maribor v zadevah regijskega in mednarodnega sodelovanja ter ob srečanjih lokalnih skupnosti in njihovih organizacij doma in v tujini, na katerih se Mestna občina Maribor predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih srečanj;
  • ob predstavljanju Mestne občine Maribor v protokolarnih zadevah;
  • kot element celostne grafične podobe pravne osebe, katere ustanovitelj ali soustanovitelj ali večinski lastnik je Mestne občine Maribor, če opravlja javno službo ali je nosilec javnih pooblastil Mestne občine Maribor;
  • na vozilih javnega avtobusnega prometa in na drugih javnih prevoznih sredstvih;
  • na službenih oblekah uradnih oseb organov mestne uprave, (samostojnih služb) ter skupne občinske uprave;
  • na mestni kažipotni signalizaciji v semaforiziranih križiščih;
  • na obvestilno informacijskih mestnih panojih in tablah;
  • na registrskih tablicah, ki se začnejo s črkama MB v nespremenjeni obliki;
  • v drugih podobnih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju z Odlokom o grbu in zastavi Mestne občine Maribor.