Župnija sv. Antona v Cerkvenjaku v osrednjih Slovenskih goricah ostaja brez rednega duhovnika. Janko Babič, dosedanji župnik, ki je župnijo vodil 16 let in pol, je nadškofa Nadškofije Maribor mag. Alojzija Cvikla zaprosil za daljši dopust. Kot nam je povedal, se je za ta korak odločil zaradi izgorelosti: “Duhovnikov je vse manj, težko dobimo nadomeščanje. Zadnji večdnevni dopust v pravem pomenu besede sem imel prvi teden avgusta leta 2009. Res je, da sem šel vsako leto z mladimi na morje ali kam drugam, ampak tam ni bilo pravega dopusta, bolj delo. Je pa takšno spremljanje skupine gotovo velika odgovornost, tako da človek komaj čaka, da pride domov in da se nič ne zgodi.” Babič poudarja, da ne zapušča župnije zato, ker bi bil prizadet ali užaljen s strani župljanov: “So dobri, pošteni in delovni ljudje. Se zgodi, da imamo vsi kdaj kak slab dan, tudi sam sem ga verjetno imel. Med njimi sem zelo užival. So se pa mi zaradi izgorelosti pojavile določene psihične obremenitve, ki sem se jih morda lotil na nepravi način. To je vodilo v to, da moram nekaj spremeniti. Prvi korak k temu je, da grem na daljši oddih brez duhovniških obveznosti, strani nadškofa to pomeni vsaj pol leta. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost.”

Na vprašanje, ali dopušča možnost, da se še kdaj vrne v cerkvenjaško župnijo, Babič odgovori: “Nadškof Cvikl je v dekretu zapisal, da se s tem, ko grem na duhovniški dopust, ne zapirajo vsa vrata za morebitno vrnitev. Če bo božja volja in bodo predstojniki videli cilj, da se vrnem, se bom vrnil, če pa se bodo odločili drugače, pa bom to spoštoval.” Babič ob koncu poudari, da duhovniške službe ne zapušča, ampak si bo zgolj privoščil odmor, in doda: “Zaenkrat je tako. Če pa bi bila kdaj v prihodnosti tudi ta varianta, bi se tudi to lahko zgodilo. Ampak o tem bomo razpravljali takrat.”

Cerkvenjačani so od žegnanjske nedelje naprej brez stalnega duhovnika

Cerkvene posle v Cerkvenjaku  je prevzel lenarški dekan in župnik v sosednjem Benediktu

S 24. januarjem vse cerkvene posle v župniji sv. Antona v Cerkvenjaku prevzema dekan lenarške dekanije Marjan Rola, sicer župnik v sosednjem Benediktu. Rola pravi, da bo župnijo vodil do 1. avgusta, do takrat pa mora biti tudi sprejeta odločitev o morebitni Babičevi vrnitvi oziroma o kakršnikoli drugi rešitvi. Glede števila in poteka svetih maš v Cerkvenjaku, Rola v tem trenutku še težko govori: “Po srečanju z Jankom Babičem in ključarjema ter župnijskim svetom se bomo dogovorili, kako naprej; ali bosta ob nedeljah še vedno lahko dve sveti maši, bo lahko maša vsak dan in podobno. To bo odvisno od tega, ali bom dobil pomoč še od kakšnega drugega duhovnika.” Lenarški dekan še doda, da se v naslednjih mesecih v župniji sv. Antona ne bo lotil obnov cerkvenih objektov oziroma kakršnih koli drugih projektov, ker za to ni niti potrebe.

Dekanija Lenart zajema 10 župnij, v tako imenovani soupravi (brez rednega duhovnika) so: Negova – v soupravi sv. Benedikta, sv. Anton – v soupravi sv. Benedikta in sv. Bolfenk v Slovenskih goricah (Trnovska vas) – v soupravi sv. Urbana (Destrnik).

Žmavc: Odsotnost stalnega duhovnika se bo v občini poznala

Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak, pravi, da se bo odsotnost stalnega duhovnika v občini zagotovo poznala. “Občina je dobro sodelovala z dosedanjim župnikom, verjamem, da bo tudi z upraviteljem. G Babiču želimo dobro okrevanje. Naj povem, da je župnija, prav tako nadškofija, pokazala razumevanje, ko je občina od nje odkupila del zemljišča, ki ga želimo nameniti za enoto doma starejših in za gradnjo dveh stanovanjskih blokov.”

53 župnij v mariborski nadškofiji je brez rednega duhovnika

Pod okriljem Nadškofije Maribor sicer deluje 144 župnij, med katerimi jih je trenutno 53 brez rednega duhovnika in so v oskrbi duhovnikov iz sosednjih župnij, tako imenovani soupravi. Janez Lesnika, generalni vikar v mariborski nadškofiji, pravi, da so večkrat v javnosti, še posebej po krščanskih skupnostih, povedali in opozorili na dejstvo pomanjkanja duhovniških in redovniških poklicev. “Znano je, da je to vprašanje vse bolj zaskrbljujoče, ne le pri nas v Sloveniji, ampak v vsem zahodnem svetu in tem sodobnem kulturnem okolju. Marsikaj se skuša narediti znotraj Cerkve, da bi se glede tega kaj obrnilo na bolje. V mariborski nadškofiji tako npr. že vrsto let deluje Center za duhovne poklice, v katerem skušajo predstaviti mladim in vsem drugim krščanski pogled na vprašanje izbire poklica in hkrati mladim pomagati pri razločevanju in jih spodbujati k odgovorni odločitvi. Vprašanje duhovnih poklicev je vprašanje celotne skupnosti, posebej še vseh krščenih, torej vseh pripadnikov občestva Cerkve, ne le škofa in duhovnikov.”

Dodajajo, da si po najboljših močeh prizadevajo, da bi ljudje vendarle ne ostali povsem brez duhovnika in brez nujne duhovne oskrbe. “Računamo pač lahko samo na moči, ki so na razpolago.”