Za zalivanje vrtov je mogoče pridobiti vodno dovoljenje, trenutno ta način koristi skoraj 500 upravičencev, zabeleženih pa je še 820 dovoljenj za vodo, ki ni iz javnega omrežja. Taka voda je bistveno cenejša.

V poletni vročini je poleg običajnega dela na vrtu izredno pomembno tudi zalivanje. Samooskrba postaja iz leta v leto pomembnejša in marsikdo si omisli vsaj košček vrtička, kjer lahko pridela nekaj domače zelenjave. Poleg zalivanja s kapnico, torej zbrano meteorno vodo, ki jo običajno zbiramo in običajno vrtno cevjo iz javnega vodovoda, obstaja še tretja možnost za učinkovito zalivanje vrtov. Ta način uporabnika manj stane od običajne vode, saj plača le vodo, ne pa tudi drugih dajatev, denimo kanalščine.

Vrtičkarji, ki razpolagajo z vrtom, manjšim od 300 kvadratnih metrov lahko zaprosijo za vodno dovoljenje, s čimer bodo občutno prihranili.

Odvzem iz javnega vodovoda ali drugega vira

Zakon o vodah predvideva tudi rabo vode za zalivanje, oziroma namakanje kmetijskega zemljišča. Tako kmetje, kot tudi manjši uporabniki morajo za vodno dovoljenje zaprositi preko obrazca, ki je dosegljiv na spletni strani Direkcije za vodo.

Po trenutno dosegljivih podatkih je za rabo vode za zalivanje evidentiranih 497 upravičencev.

Raba vode za zalivanje ali namakanje kmetijskega zemljišča je mogoča na tri načine.

Kot evidentirana posebna raba vode za zalivanje vrta, kar podrobneje ureja Pravilnik o evidentirani posebni rabi vode (Ur. l. RS, št. 178/20). Če so za to izpolnjeni pogoji Direkcija RS za vode na predlog upravičenca izda obvestilo o evidentirani posebni rabi za zalivanje vrta.

Pogoji za evidentiranje posebne rabe vode za zalivanje vrta so izpolnjeni, če:
– Upravičenec izjavi, da je lastnik vrta ali ima soglasje lastnika vrta za izvajanje evidentirane posebne rabe vode;
– Upravičenec izjavi, da je lastnik zemljišča, kjer se nahaja mesto odvzema vode, ali da ima za uporabo tega zemljišča služnostno pravico, stavbno pravico ali soglasje lastnika zemljišča;
– Gre za rabo podzemne vode ali vode iz izvira, ki se ne nadaljuje v vodotok;
– Skupna površina vrta, ki se zaliva ne presega 300 m2;
– Mesto odvzema ni na vodovarstvenem območju;
– Mesto odvzema ni na območju naravne vrednote.

V omenjenem primeru je potrebno izpolniti obrazec.

Po prejetem predlogu bodo odgovorni odločali o tem ali gre za evidentirano posebno rabo vode ali ne. Če še ni evidentirana, je zanjo potrebno pridobiti vodno pravico za posebno rabo vode, kamor bodo napotili prijavitelja.

Če potrebujete dovoljenje z odvzemom iz vodnega vira, ki ni javni vodovod, boste izpolnili ta obrazec. 

Vrtičkarji znotraj Mestne občine Maribor se pri zalivanju manjših vrtov, predvsem tistih, ki so jih postavili neposredno ob bivališčih, zanašajo na dobavo vode preko javnega vodovoda.

V primeru, da gre za odvzem vode iz javnega vodovoda, se v postopku izdaje vodnega dovoljenja pridobi strokovno mnenje izvajalca GJS oskrbe s pitno vodo (komunala) o razpoložljivosti vodnega vira in neogroženosti oskrbe s pitno vodo,” pojasnjujejo na Direkciji za vodo, ki sodi pod okrilje Ministrstva za okolje in prostor.

V primeru pozitivnega mnenja in k vlogi priložene izjave lastnika zemljišča, na kateri je predvideno mesto odvzema (vodomerni jašek), Direkcija RS za vode izda vodno dovoljenje.

Potrebujete poseben števec

Imetnik vodnega dovoljenja, ki bi želel vodo pridobiti preko javnega vodovoda, mora imeti na mestu odvzema nameščeno merilno napravo (števec), ki beleži za zalivanje odvzete količine vode. Taka voda se poračunava drugače, kot običajna pitna voda, ker se plača le voda, ne pa tudi ostale dajatve na kubični meter, denimo kanalščina.

“Tehnična izvedba odvzemnega mesta (ureditev vodomernega jaška) je v pristojnosti izvajalca GJS oskrbe s pitno vodo,” še pojasnijo na Direkciji za vodo.

V primeru sušnih obdobij je odjemalec tako pridobljenega dovoljenja primoran upoštevati omejitve ali prepovedi, oskrba s pitno vodo ima namreč prednost pred uporabo voda za druge namene.

Obrazec vloge za pridobitev vodnega dovoljenja z odvzemom iz javnega vodovoda je dosegljiv tukaj.

V Sloveniji 497 upravičencev

Podatke o tem, komu je bilo tako vodno dovoljenje izdano, hranijo v Vodni knjigi. Po trenutno dosegljivih podatkih je za rabo vode za zalivanje evidentiranih 497 upravičencev, z odvzemom iz javnega vodovoda je za namakanje podeljenih 402 vodnih dovoljenj ter še 820 vodnih dovoljenj za odvzem iz vodnega vira, ki ni javni vodovod.

Postopka evidentiranja posebne rabe in izdaje vodnega dovoljenja se v celoti rešujeta na Direkciji RS za vode.

Mesta, kje je evidentirana posebna raba vode za zalivanje so prikazana z zelenimi pikami. Zeleni trikotniki prikazujejo mesta odvzema, kjer so podeljena vodna dovoljenja za rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča in ne gre za odvzem vode iz javnega vodovoda. Vir: Atlas voda