Država bi od občin med drugim prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za državljane RS, financiranje družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe. Sofinancirala bi se tudi romska naselja, na novo pa bi se določile nekatere takse. Koliko prihranka bo to pomenilo za Mestno občino Maribor?

Pred dnevi je Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potrdil predlog zakona o finančni razbremenitvi občin. Z rešitvami v predlogu, ki ga je vložila prejšnja vlada, bi občine razbremenili za nekaj več kot 30 milijonov evrov, skupaj s sprejetimi dopolnili koalicije pa za skoraj 70 milijonov evrov. 

Kot največja in najpomembnejša občina vzhodne regije od države pričakujemo sredstva oziroma financiranje vsaj v tolikšni meri, kot nam država nalaga obveznosti.

Mestna občina Maribor je 22. oktobra poslancem VII. volilne enote poslala poziv, da v državnem zboru podprejo Predlog zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO). Veseli smo vsake finančne razbremenitve občin in tega, da se je problematika financiranja občin končno začela reševati. Kot največja in najpomembnejša občina vzhodne regije od države pričakujemo sredstva oziroma financiranje vsaj v tolikšni meri, kot nam država nalaga obveznosti,” so za Maribor24.si pojasnili na Mestni občini Maribor.

Država bi prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja

Zakon o finančni razbremenitvi občin, kot je predviden, bi občinam znižal stroške delovanja, ob tem pa bi na državno raven prenesel naloge, ki po temeljnem načelu delitve pristojnosti med občinami in državo sodijo na državno raven.

Kot še pojasnjujejo na MOM, bi tako država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za državljane RS in za tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje; ki jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje; otrok do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, pa tudi financiranje družinskega pomočnika in financiranje mrliškopregledne službe.

Zakon o finančni razbremenitvi občin, kot je predviden, bi občinam znižal stroške delovanja, ob tem pa bi na državno raven prenesel naloge, ki po temeljnem načelu delitve pristojnosti med občinami in državo sodijo na državno raven.

Z dopolnili koalicije pa je odbor DZ v zakon vnesel še kar nekaj drugih rešitev. Med njimi je minister Boštjan Koritnik izpostavil sofinanciranje občin z romskimi naselji, poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun ter določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini šestih odstotkov primerne porabe, ki bodo nadomestila sedanje sofinanciranje občinskih investicij.

Sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem bo zagotavljala neposredno država in občine ne bodo več zalagale sredstev, država bo prevzela tudi obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, poenostavil se bo postopek sofinanciranja skupnih občinski uprav, je še nanizal minister pred dnevi v državnem zboru.

Dva milijona evrov prihranka za Mestno občino Maribor

“Zaradi ukinitve nekaterih oprostitev bi se povečali tudi določeni prihodki občin. Izdelava lokacijske informacije, za katero zaprosijo stranke preko notarjev, na primer, ne bi bila več brezplačna, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele pa bi bila na novo določena. Gre tudi za administrativno razbremenitev, ki bi posredno vplivala na zmanjšanje stroškov občin – na primer sprejemanje programa izobraževanja odraslih za več let skupaj, ne več nujno vsako leto, ter poenostavitev plačevanja prispevkov za določene kategorije zavarovanih oseb.” so še dodali na MOM.

Zaradi ukinitve nekaterih oprostitev bi se povečali tudi določeni prihodki občin.

Za občine bi sprejetje zakona pomenilo okvirno 31 milijonov evrov prihranka. Za MO Maribor po izračunih Skupnosti občin Slovenije sprejetje zakona pomeni okoli 2 milijona evrov prihranka na letni ravni (glede na leto 2019).

Ob tem na MOM pojasnjujejo, da se je delovna skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bi zmanjšala stroške občin (skupino je v letu 2019 ustanovila prejšnja vlada), dogovorila tudi, da bodo pripravljene spremembe še drugih predpisov. Pri tem gre za obsežnejše in vsebinsko raznolike spremembe materialnih predpisov – bodisi zaradi znižanja stroškov občin, administrativnih razbremenitev ali zaradi povečanja prihodkov. “Zato bi bilo smiselno, da se po sprejetju ZFRO nadaljujejo pogovori oziroma iščejo rešitve za spremembe predpisov, ki so še odprti in ki bi dodatno razbremenili občine,” še dodajajo.

Občine pozdravljajo “ugoden kredit”

Tudi v Združenju občin Slovenije pozdravljajo zgoraj omenjene rešitve. Kot ugotavljajo, gre Slovenija v smeri vzpostavljanja ustreznejših pogojev za delovanje in razvoj občin. Veseli so, da je na plodna tla padel predlog za ukinitev prehodnega obdobja pri sofinanciranju občinskih investicij. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je na minuli novinarski konferenci pojasnil, da to pomeni zvišanje teh sredstev na šest odstotkov primerne porabe s sedanjih štirih odstotkov, pri čemer je bil sedaj del teh sredstev vračljiv, skratka “ugoden kredit”.

V združenju so ves čas opozarjali, da gre pri omenjenih sredstvih za korekcijski razvojni element za najšibkejše občine. Kot je dejal Smrdelj, pa uveljavitev polne višine nepovratnih sredstev za sofinanciranje investicij pomeni dodatnih 25 milijonov evrov.

V združenju so ves čas opozarjali, da gre pri omenjenih sredstvih za korekcijski razvojni element za najšibkejše občine. Kot je dejal Smrdelj, pa uveljavitev polne višine nepovratnih sredstev za sofinanciranje investicij pomeni dodatnih 25 milijonov evrov.

V sporočilu za javnost pa so v Skupnosti občin Slovenije zapisali, da je že podpredsednik skupnosti Vladimir Prebilič na seji odbora opozoril, da se z zakonom končno vzpostavlja red na nekaterih področjih delovanja občin in na raven države vrača naloge, ki po svoji osnovni funkciji ne bi smele nikoli biti v pristojnosti občin. Ob tem pa predlagani zakon niža stroške občin in s tem veča investicijski razvojni potencial občin.

[tweet

align=”center”]

Občine bodo za svoje naloge imele pokrite stroške

Smrdelj je v krajšem pismu, ki ga je naslovil na člane matičnega odbora, podobno poudaril, da se z višjo povprečnino in omenjenim zakonom približuje logiki, da bodo imele občine za svoje naloge pokrite stroške. Pri tem je posebej izpostavil kooperativnost sedanje koalicije in predstavnikov ministrstev za javno upravo, gospodarstvo in finance.

Tudi na nedavni novinarski konferenci je poudaril partnerski odnos med vlado, koalicijo in občinami. Pojasnil je, da v zakonski predlog, ki je sedaj v proceduri, nekatere rešitve, ki si jih želijo, še niso vključene, a so se dogovorili, da bodo v ta zakon vključili najnujnejše, ostale pa bodo reševali v drugem paketu ali s spremembami posameznih zakonov.

[tweet

align=”center”]