Poleg stanovanjsko-poslovnega objekta bo urejena tudi okolica.

Na desnem bregu reke Drave, med Valvasorjevo ulico in Ruško cesto, s peš navezavo na Studenško brv, že nekaj let nezadržno propada območje, ki je v javnosti znano kot “Maksova luknja”, nekakšno zaraščeno zbirališče odpadkov in črna pika našega mesta. Za območje sta imela pretekla župana Franc Kangler in Andrej Fištravec velikopotezne načrte, saj naj bi na tem mestu zaživelo kulturno središče Maks in nova umetnostna galerija v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012, a načrti niso dočakali realizacije, ostalo je le poimenovanje za veliko luknjo, ki zeva na desnem bregu Drave.

Kasneje je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout nameraval tam postaviti zasebno univerzo, a tudi tega nismo dočakali. Mariborska družba ZIM je za to parcelo nekaj let prej, ko je bil župan Franc Kangler, s ciljem izgradnje Maksa plačala kar 2,2 milijona evrov, a je Arnaout kasneje sprejel odločitev, da zanj novogradnja ni bila najbolj finančno ugodna rešitev, saj so že obstoječi objekti primerni za ta projekt in tudi finančno bolj ugodni.

Stanovanja, prostori za javne programe in parkirišča

Spomnimo, projekt je tako začasno ustavil sredi leta 2015 zaradi razburjenja, ker je bil zaradi nakupa tega zemljišča zaslišan na policiji. Nanj so namreč leteli očitki, da je zemljišče kupil pod ceno, veliko razburjenja v javnosti pa so sprožile tudi obtožbe, da naj bi namesto univerze želel zgraditi islamski center. Tedaj je Arnaout pojasnil, da od projekta sicer ne odstopa, spremenil naj bi zgolj načrte glede same lokacije svojega projekta. Zemljišče je nato ponudil v prodajo, nov investitor pa je tako postala murskosoboška družba Imo-Real d.o.o., ki naj bi na območju, velikem dobrih 14.000 kvadratnih metrov, zgradila okoli 140 stanovanj, prostore za javne programe in garažo s 300 parkirišči.

Kot kaže, bo tako projekt družbe Imo-Real vendarle doživel realizacijo. Podroben prostorski načrt je tako že sprejet, družba pa že pridobiva gradbeno dovoljenje. Gradnja bi se tako na območju Maksove luknje pričela v drugi polovici prihodnjega leta. 

Investitor Imo-Real, ki ima številne reference iz pomurske regije (predvsem pri gradnji trgovskih centrov, poslovnih stavb in stanovanj), predvideva zgradnjo stanovanjskih stavb, stanovanjskega kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. V višjih nadstropjih so tako predvidena stanovanja, pritličje bo namenjeno javnemu programu. Načrtuje se še ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Drave oziroma do obstoječe Studenške brvi.

Ob tem bi ustvarili še tri večje zunanje površine, in sicer centralni ambient kot nosilec programa, na zahodni strani vhodni trg z možnostjo krajšega parkiranja in vzhodna parkovna površina z otroškim igriščem. Uvoz v kletne etaže, (predvideni sta dve), bo na vogalu kompleksa. Ob tem načrtujejo še ureditev 24 parkirnih mest ob samem objektu. Predvidena je tudi ureditev peš povezave do Studenške brvi, medtem ko so obstoječi objekti v jugozahodnem delu območja predvideni za rušitev.

Urejeni tudi Raičeva ulica in Ruška cesta

Okoli gradbene jame pa je dotrajana tudi Ruška cesta, ki nima urejenih kolesarskih stez, problematična je tudi iztekajoča kanalizacija, pot do Studenške brvi pa je dotrajana in slabo osvetljena. Na mariborski občini pojasnjujejo, da v sklopu pričetka gradbenih del stanovanjsko-poslovnega objekta načrtujejo tudi ureditev okoliških površin.

V občinskih načrtih je tudi ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Drave oziroma do obstoječe Studenške brvi. Zasnova stavb namreč vzpostavlja glavno os na reko Dravo.

V načrtu je ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Drave oziroma do obstoječe Studenške brvi. Ureditev dostopne poti je načrtovana kot izvedba stopničaste ploščadi, kot vertikalni trg, ki je dostopen po segmentih, ki premagujejo višinsko razliko s stopnicami na eni strani in klančino na drugi strani. V sklopu prostorskega načrta je načrtovana tudi ureditev komunalne infrastrukture na delu Ruške ulice, vključno s cesto in javno razsvetljavo po navodilih posameznih upravljalcev.

Kot je povedal podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved v izjavi za Radio Maribor, bo imela Ruška cesta tudi cono umirjenega prometa z omejitvijo 30 kilometrov na uro in kolesarskimi ter peš potmi, pa tudi razglednimi ploščadmi in klopcami ob njej. Po njegovih besedah so se na mariborski občini že večkrat sestali z investitorjem, zato potekajo usklajevanja in dogovori za skupno investicijo na omenjenem območju.

Pričetek gradnje vročevoda naslednje leto

Zaradi novogradenj je načrtovana tudi ureditev vročevoda. Trenutno je v pripravi projektna dokumentacija za gradnjo vročevoda na Raičevi ulici, ki bo služil tudi za namen toplotne oskrbe stanovanjsko poslovnega kompleksa Maks. “Predvideva se, da bo gradbeno dovoljenje za gradnjo vročevoda izdano v mesecu marcu 2022. Zaradi možnosti rednih vzdrževalnih del na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju ter javni razsvetljavi bo Raičeva ulica urejena konec leta 2022,” dodajajo na mariborski občini.

Območje med Ruško cesto in Valvasorjevo ulico je bilo že v urbanistični zasnovi mesta opredeljeno kot potrebno revitalizacije in prestrukturiranja. Vsaka investicija na tem območju, ki je zdaj neurejeno in degradirano, je tako korak k revitalizaciji in razvoju.

Območje med Ruško cesto in Valvasorjevo ulico sicer v Mariboru že dlje velja za degradirano. Prostor, kjer so nekoč stali industrijski objekti, sedaj kazi pogled na propadajočo industrijo, nekvalitetno stanovanjsko gradnjo in slabo komunalno ureditev. Na Mestni občini Maribor so tako že pred časom izpostavili, da si prizadevajo za revitalizacijo tega območja na desnem bregu Drave. Z odstranitvijo nekvalitetne gradnje in vzpostavitvijo nove, kvalitetne stanovanjske in poslovne zazidave, bi to območje ponovno zaživelo.