Mag. Milan Repič, aktualni župan občine Benedikt, je eden izmed tistih funkcionarjev, ki so vodenje lokalne skupnosti prevzeli potem, ko so si vodstvene izkušnje nabirali v različnih podjetjih v tako imenovanem realnem sektorju. Zase pravi, da morda želi občino prevečkrat voditi kot podjetje, čeprav s tem v osnovi ni nič narobe.

Delo z živalmi ga je veselilo že kot otroka, še danes pa ljubiteljsko kmetuje

Je domačin, otroštvo je preživljal v Ločkem Vrhu v tipični socialistični družini, starša sta bila zaposlena, mama samo nekaj let, oče polno delovno dobo, hkrati pa sta obdelovala manjšo kmetijo. Ta je obsegala slabe tri hektarje in jo je benediški župan, po smrti staršev, prevzel v upravljanje. Sedaj živi v Štajngrovi, kjer si je z ženo Simono ustvaril prijetno domovanje, družbo jima delata sinova Filip in Lovro. Pravi, da ima kmetijo za ljubiteljsko kmetovanje, kjer se sprošča po napornem delu v službi, zlasti pa ob vikendih. Na pašnikih skrbi za govedo cikaste pasme, ki se prosto pase, na ostalih travniških površinah pa prideluje krmo za zimo.

Osnovno šolo je Milan Repič obiskoval v Benediktu, nato se je vpisal na Srednjo agroživilsko šolo Ljubljana, smer veterinarski tehnik. Polovico izobraževanja je opravil v Mariboru, drugo zaradi obnove ljubljanske šole v Kamniku na takratni ekonomski šoli. »Že kot otroka me je veselilo delo z živalmi. V času srednje šole sem sicer dve leti živel v Ljubljani, šolo obiskoval v Kamniku, domov pa se vračal le ob vikendih. Sledilo je obdobje služenja vojaškega roka v JLA in nato študij na Višji agronomski šoli v Mariboru, smer zootehnika oziroma živinoreja,« nam pove. Študij je končal z zagovorom diplomske naloge Primerjava med rastnostjo in klavnostjo bikov lisaste pasme in pridobil naziv inženir agronomije.

Približno pol leta pred opravljeno diplomo se je zaposlil kot tehnični sodelavec na fakulteti. »V drugem letniku sem se odločil, da bom obvezne praktične ure opravil na radgonskem sejmu. Tedanji dekan in predavatelj govedoreje na Višji agronomski šoli, pokojni mag. Milan Erjavec, ki je bil preko razstave goveda povezan s sejmom, je iskal nekoga, ki bi kot tehnični sodelavec fakultete deloval na področju pridobivanja in obdelave podatkov tako imenovanega progenega testa. Z njim se na osnovi potomcev določijo plemenske vrednosti njihovih očetov. Na osnovi uspešne prijave na razpisu sem prevzel delo strokovnega sodelavca Višje agronomske šole na področju živinoreje, kasneje pa do leta 2005 deloval na takratni Visoki kmetijski šoli v Mariboru in Fakulteti za kmetijstvo. Vmes sem bil zaposlen kot obratovodja živinoreje na PP Kozjak, v okviru zaporov v Rogozi.«

Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo opravi diplomo in magisterij

Ob delu je najprej vpisal študij na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, smer poljedelstvo – vrtnarstvo in ga končal z zagovorom diplomske naloge Strateški vidiki vključevanja slovenskega kmetijstva v EU, nato pa je v istem zavodu opravil še podiplomski magistrski študij agrarne ekonomike. Z zagovorom magisterija Trženjska analiza možnosti prodaje volovskega mesa je leta 2004 pridobil naziv magister znanosti. Ob tem je za opravljeno diplomo študija druge stopnje pridobil nagrado Urada vlade za informiranje v okviru programa Obveščanje slovenske javnosti o EU in vključevanju v EU. »V diplomski nalogi, ki je nastala v času, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v Evropsko unijo, sem preučil takratno zakonodajo in podal komentar na nekatere rešitve vključevanja slovenskega kmetijstva v EU.«

Ob tem je za opravljeno diplomo študija druge stopnje pridobil nagrado Urada vlade za informiranje v okviru programa Obveščanje slovenske javnosti o EU in vključevanju v EU.

V času študija in dela na fakulteti je bil Repič sodelavec v projektu analize prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, sodeloval je v projektu progenih testov bikov lisaste pasme Slovenije in v projektu, ki se je ukvarjal s položajem in prihodnostjo rejcev lisaste pasme v Sloveniji in Evropski uniji, ki ga je v letu 2002 sofinanciral Urad vlade Republike Slovenije. Obenem je bil nosilec projekta na temo pripravljenosti slovenskih govedorejcev na vstop v Evropsko unijo, ki ga je Urad vlade RS sofinanciral v letu 2003, prav tako projekta predstavitve možnosti črpanja sredstev za kmetijstvo in podeželje iz skladov EU, ki ga je Urad vlade RS sofinanciral v letu 2005, ter v letih 2005 do 2007 nosilec programa celovitega managementa turistične destinacije Pohorje – Rogla, Terme Zreče, Dravinjska dolina z blagovno znamko Rogla v letu 2006. Ob tem pa je bil benediški župan dejaven tudi pri pripravi elaboratov in črpanju sredstev za njihovo pripravo v domači občini, kjer je v letih 2009 in 2010 kot projektni vodja z ekipo izdelal elaborat in zloženke – značilne zgodovinske stavbe v občini Benedikt ter elaborat za ustanovitev blagovne znamke »Benediški klecnprot«, ki sedaj živi, in ga uspešno razvija Vesna Merčnik.

Ker se je želel preizkusiti v realnem sektorju, je predavalnico zamenjal za vodenje podjetij

Obenem je Repič v času študija na mariborski Fakulteti za kmetijstvo večkrat pridobil naziv asistenta za predmetno področje živinoreja, leta 2010 je postal gostujoči strokovnjak, dve leti kasneje pa še višji predavatelj fakultete na področju živinoreje. Do leta 2005 je bil tudi zaposlen na fakulteti, nakar pa je, ker se je želel preizkusiti v realnem sektorju, v katerem je lahko teoretično znanje združeval s praktičnim delom, zavzel vodilne funkcije v podjetjih. »V letih 2005 in 2006 sem prevzel vodenje Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice, ki je imela tedaj velike likvidnostne težave. Čeprav je bila to moja prva zaposlitev zunaj akademskih vod, sem nalogo uspešno opravil in po dveh letih zapustil zadrugo v pozitivnih številkah. Vmes sem opravil še izpit za člana nadzornega sveta v gospodarski družbi in bil član NS Mlekarne Celeia, nato pa sem sprejel nov izziv – mesto direktorja v kmetijskem podjetju Žipo Lenart d.o.o. Dejavnost tega podjetja je bolj ustrezala moji izobrazbi, hkrati pa je bila služba bližje domu.” V tem času, torej med leti 2015 in 2019, je bil tudi član upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.

V Žipu je ob direktorski funkciji prevzel še naloge tehnologa

V letu 2007, ko je prevzel vodenje Žipa, je poleg funkcije direktorja prevzel še naloge tehnologa, tako na poljedelskem kot živinorejskem delu. Podjetje je namreč obdelovalo slabih 900 ha kmetijskih površin, ki so bila v glavnem najeta od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ter redilo prek 1200 govejih pitancev na lastnih farmah v Šetarovi in Verjanah. Takoj po prevzemu funkcije je začel z uvajanjem novih tehnologij v prehrani govejih pitancev in pri pridelavi poljščin. Podjetje je začelo aktivno delati še na pridobivanju nepovratnih sredstev za posodabljanje strojnega parka, kar je omogočalo uvajanje novih tehnik pridelave in novih kmetijskih rastlin.

Repič je kot direktor ohranil stik s fakulteto in izvajanju poskusov. Kot pravi, je ponosen, da je prav v času njegovega direktovanja v podjetju kar nekaj študentov opravljalo prakso in poskuse za diplomske naloge, pri katerih je bil tudi somentor. Še posebej ponosen pa je na takratno sodelavko Majo Turinek, ki je na Žipu opravila poskus z uvajanjem rjave alge pri zaščiti rastlin in uspešno zagovarjala doktorat znanosti. Poleg uspešnega vodenja podjetja na poljedelskem in živinorejskem področju Repič izpostavi še izvedene investicije: “Omenim lahko posodobitev strojnega parka, izgradnjo sončnih elektrarn in največjo investicijo-  izgradnjo sušilnice za žita in koruzo. Pomembno se mi zdi tudi to, da sem se uspel s skladom dogovoriti za dolgoročni najem zemljišč in tako podjetju zagotoviti osnovno sredstvo za delovanje. Še posebej pa sem ponosen na to, da mi je uspelo vzpostaviti in ohranjati dobre odnose z zaposlenimi in lastniki podjetja, zato se še sedaj rad odpravim v podjetje, v katerem sem 12 let delal.”

Še posebej je ponosen na zbornik ob 70-letnici občinske organizacije Rdečega križa

Benediški župan je bil ob tem v dijaških letih aktiven v Zvezi slovenske podeželske mladine, pri čemer je bil ob Janezu Rajšpu in Darinki Geratič del ekipe, ki je na tekmovanju Mladi in kmetijstvo dvakrat prišla do regijskega nivoja, enkrat celo do državnega. Aktiven je bil tudi na kulturnem področju, saj večkrat nastopal v gledaliških igrah. V letu 2007 je prevzel vodenje Občinske organizacije Rdečega križa Benedikt, vmes deloval kot član upravnega odbora Območnega združenja Rdečega križa Lenart in en mandat v glavnem odboru Rdečega križa Slovenije. V tem obdobju je še posebej ponosen za zbornik, ki so ga v Benediktu z lastnim znanjem oblikovali ob 70-letnici Rdečega križa. Ob njegovi izdaji, leta 2018, so pripravili proslavo, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik države Borut Pahor.

Vsa leta je aktivno deloval v lokalni politiki, leta 2018 je prevzel vodenje občine

Ves ta čas je naš sogovornik aktivno deloval v lokalni politiki. Tako je kot svetnik na listi Slovenske kmečke zveze zastopal interese Krajevne skupnosti Benedikt v tedanji skupni Občini Lenart, bil aktivno vključen v prizadevanja za ustanovitev samostojne občine in nato tri mandate občinski svetnik. Leta 2014 se je prvič potegoval za mesto župana, drugič leta 2018, ko je od svojega predhodnika Milana Gumzarja prevzel vodenje občine.

To da pri vodenju občine večkrat razmišljam kot podjetnik oziroma manager, se mi ne zdi sporno, saj vem, da delam za dobrobit občank in občanov.

Na vprašanje, zakaj se je iz kmetijskega sektorja podal na najvišje funkcije lokalne politike, odgovori: »Očitno sem človek, ki pri svojem delu vsake toliko časa potrebuje spremembo. Takšen sem po značaju. Sicer pa občine ne vidim zgolj kot državne inštitucije, temveč bolj kot neke vrste podjetje oziroma servis za občane. Pri tem me sodelavke večkrat opozarjajo, da občina ni podjetje, in to predvsem v tistem delu, ko razmišljam o tem, da bi občina nastopala na trgu, in na ta način pridobila dodatna sredstva, ki bi jih nato investirala za skupno dobro. To da pri vodenju občine večkrat razmišljam kot podjetnik oziroma manager, se mi ne zdi sporno, saj vem, da delam za dobrobit občank in občanov. Je pa še en razlog za odhod v lokalno politiko – rad imam nove izzive, in biti na čelu občine zagotovo predstavlja velik izziv.«

Ker želi v občini uresničiti še veliko projektov, bo znova kandidiral

Ob tem Repič izpostavi, da se v zadnjem obdobju slovenski župani zelo radi deklarirajo kot nestrankarski kandidati, ki se za mesto vodenja občine potegujejo s podporo ljudi. S tem, kot pravi, ni nič narobe. Sam je sicer, že od samega začetka član Slovenske ljudske stranke in ker je pred njo negotova prihodnost, se lahko zgodi, da se bo že na letošnjih lokalnih volitvah za mesto župana potegoval kot neodvisni kandidat. “Znova bom kandidiral za mesto župana, ker sem prepričan, da bi bilo potrebno nekatere stvari v Benediktu izboljšati oziroma še uresničiti. Posebej si želim, da začnemo z urejanjem vaškega jedra. Potrebujemo nov upravno-kulturni center (za ta namen smo v lanskem letu že kupili del zemljišča, del ga načrtujemo še v letošnjem letu), treba bo urediti območje proti šoli in cerkvi, na lokaciji sedanje občinske zgradbe pa bi bilo dobro vzpostaviti območje brez prometa, ki bi služilo kot osrednji prireditveni prostor. Če že imamo Čolnikov trg, velja razmišljati o postavitvi spomenika Dominiku Čolniku. Seveda pa ne smemo pozabiti na ostale nujne naloge; ustvarjanje pogojev za šolsko in predšolsko dejavnost, za kvalitetno preživljanje prostega časa, vzdrževanje cest, domsko varstvo za starejše, …”

Med uspešno opravljenimi nalogami v prvem županskem mandatu Repič omenja uravnoteženje občinskih financ, počrpanje vseh evropskih sredstev, ki so bila na voljo v okviru LAS Ovtar Slovenskih goric (Ekomuzej Dolina miru, Večgeneracijski center Benedikt, plezalna stena v športni dvorani, obnova mežnarije pri Sv. Treh Kraljih, načrtovana obnova studenca na križišču med Štajngrovo in Svetimi Tremi Kralji, motorični kotiček), uspeh na kandidaturi pri treh evropskih projektih (največji je Evropa za državljane, izvedli ga bodo v času letošnjega občinskega praznika), sanacijo plazu v Spodnji Ročici in uspešno oddajo dokumentacije za sanacijo plazu v Ženjaku.

Obnovljena mežnarija pri Svetih Treh Kraljih

Omenja tudi uspešno prijavo na razpis za sofinanciranje izgradnje prizidka k osnovni šoli, protiprašno zaščito dobrih štirih kilometrov občinskih cest in sanacijo več kot pet kilometrov regionalne ceste skozi občinsko središče. Zelo mu je pomembno tudi to, da so uspeli kupiti poslovni prostor »Koloniale«, kjer bosta že v tem letu zaživela masažni studio in podružnična lekarna. Ob tem si Repič prizadeva še, da bi kar najhitreje dobili zobozdravnika. Zaradi dobrih demografskih kazalnikov, Benedikt je namreč po strukturi prebivalstva ena mlajših občin v Sloveniji, in uspeha na evropskih projektih je občina kot regijska zmagovalka na območju vzhodne Slovenije v lanskem letu prejela priznanje Zlati kamen.

Je človek kompromisov, ki ne pristaja na delitve na leve in desne

Hkrati pa je, glede na to, da je njegov podžupan Igor Barton politično povsem drugače opredeljen, Milan Repič tudi človek kompromisov. »Vedno pravim, da je Slovenija premajhna, da bi se lahko šli velike politike. Še posebej ne po občinah. In če bi tudi na nivoju države ne bilo toliko delitev na leve in desne in bi se odgovorni na najvišjih mestih trudili za sodelovanje, bi lahko na vseh področjih dosegli več, kot smo. Če se začnemo v občini opredeljevati za naše in vaše, bo to vodilo v polom. Svetniki, ki so leta 2018 kandidirali na moji listi, niso člani SLS-a, ampak smo se odločali za ljudi, ki lahko kaj doprinesejo h kraju. Na prvi seji občinskega sveta sem dejal, da je moja želja, da predvolilni čas pustimo za nami, in da delamo skupaj, torej enotno, za dobro naših občank in občanov. K sreči in zato hvala svetnicama in svetnikom sedaj tako tudi delamo. Večina sklepov na sejah je sprejetih z 9:0 ali 0:9, ne poznamo preglasovanj, saj se mi ta zdijo nesmiselna. Vedno je potrebno iskati najboljše rešitve. G. Bartona sem povabil k sodelovanju ne za to, da bi si kupoval politični mir, temveč, ker vem, da lahko veliko doprinese k razvoju občine, na določenih področjih ima več znanja kot jaz, zato se odlično dopolnjujeva.«

In če bi tudi na nivoju države ne bilo toliko delitev na leve in desne in bi se odgovorni na najvišjih mestih trudili za sodelovanje, bi lahko na vseh področjih dosegli več, kot smo.

Kaj pa meni o tem, da gre občinam bolje takrat, ko imamo desno vlado? “Županovanje sem začel v času, ko je državo vodila nekoliko bolj leva vlada, in nadaljeval pod desno oziroma desnosredinsko. Pri tem moram izpostaviti, da smo lokalne skupnosti v zadnjih dveh letih uspele marsikatero stvar obrniti v prid občanov. Govorim o dvigu povprečnine, manj birokracije v povezavi s financiranjem investicij v okviru Zakona o financiranju občin, prej občinsko financiranje nekaterih dejavnosti je v zadnjem obdobju prevzela država: mrliško pregledno službo, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za brezposelne osebe in deloma družinskega pomočnika.”