Mariborsko območno združenje Rdečega križa letos praznuje 140 let delovanja, ves čas pa je njihova primarna aktivnost nudenje pomoči ljudem.V preteklem letu, ki ga je močno zaznamovala epidemija koronavirusa, je Rdeči križ aktivno deloval v primeru nesreč. “Usposabljamo bolničarje, ki v primerih nesreč priskočijo na pomoč, kar je prišlo v času epidemije še kako prav. V drugem valu smo nudili pomoč Univerzitetnem kliničnem centru, Domu pod gorco, domu Senecura in Domu Danice Vogrinec. Naši prostovoljci so bili na deloviščih, kjer so bile covid razmere, pomagali so s svojim znanjem in izkušnjami negovati, oskrbovati in transportirati ljudi,” je pojasnil sekretar Rdečega križa Metod Dolinšek in obenem poudaril, da so v drugem valu prostovoljce vključili v delo zdravstvenega sistema in pri tem ostali popolnoma brez okužb.

Finančen primanjkljaj velik zalogaj za prihodnost

Za območno združenje pa je bilo preteklo leto polno izzivov na vseh področjih. Potrebe po oskrbi s krvjo so močno zamajale stabilno krvodajalsko mrežo, saj so v času okrnjenega delovanja šolskega sistema izgubili veliko študentov in dijakov krvodajalcev. Poleg tega so morali zaradi velike nevarnosti okužbe s covid-19 s terena odpoklicati vse starejše prostovoljce, za katere bi bil virus lahko usoden, in v kratkem času rekrutirati nove. “Vse človeške resurse in prostovoljsko mrežo smo aktivirali na prilagojen način za reševanje covid krize. Starejše prostovoljce smo morali umakniti s terena, ker so sodili med ogrožene skupine, hkrati smo morali pridobiti nove. Obenem smo strokovno delo prilagodili, da smo jih lahko izvedli v omejenem programu,” je dejal Dolinšek.

Negativno finančno stanje, ki smo ga povzročili v lanskem letu, je velik zalogaj za prihodnost. Sredstva, ki jih imamo, so zato, da lahko izvajamo programe, da rešujemo stiske ljudi, letos delamo vse na tem, da bi finance stabilizirali, zato tudi nagovarjamo donatorje, vlagamo v minimalnem obsegu v investicije v Punatu, druge dejavnosti so zastale. Zato iščemo nove programe v našem prostoru, ki bi zagotovila sredstva, da bi lahko nudili pomoč na način, kot so navajeni.

Obenem je bila večina programov, ki za Rdeči križ pomenijo vir dohodkov, izvedena v omejenem obsegu ali pa sploh ne. “Negativno finančno stanje, ki smo ga povzročili v lanskem letu, je velik zalogaj za prihodnost. Sredstva, ki jih imamo, so zato, da lahko izvajamo programe, da rešujemo stiske ljudi, letos delamo vse na tem, da bi finance stabilizirali, zato tudi nagovarjamo donatorje, vlagamo v minimalnem obsegu v investicije v Punatu, druge dejavnosti so zastale. Zato iščemo nove programe v našem prostoru, ki bi zagotovila sredstva, da bi lahko nudili pomoč na način, kot so navajeni,” razlaga Dolinšek in dodaja, da bodo ob omejenem številu prostovoljcev in omejenih sredstvih, morali posvetiti še toliko več angažmaja.

Osredotočeni tudi na lajšanje energetske revščine

V tednu Rdečega križa bodo tako letos odprli vrata humanitarnega skladišča na Ljubljanski ulici za daljši čas. “Ljudje bodo lahko pomoč prinašali od torka, 11.5., do četrtka, 13.5., vse do 17.00 ure.  tem tednu od torka do petka bo skladišče odprto v podaljšanem delovnem času. Naši prostovoljci bodo na terenu predstavljali posamezne vidike našega delovanja. Nekateri programi, ki smo jih želeli predstaviti, torej predvsem program oživljanja, prve pomoči in podobno, letos ne bodo mogli biti izvedeni, bomo pa lahko informirali o drugih aktivnostih,” je dejal Dolinšek.

Ljudje bodo lahko pomoč prinašali od torka, 11.5., do četrtka, 13.5., vse do 17.00 ure.  tem tednu od torka do petka bo skladišče odprto v podaljšanem delovnem času. Naši prostovoljci bodo na terenu na različnih lokacijah na ulicah predstavljali posamezne vidike našega delovanja. Nekateri programi, ki smo jih želeli predstaviti, torej predvsem program oživljanja, prve pomoči in podobno, letos ne bodo mogli biti izvedeni, bomo pa lahko informirali o drugih aktivnostih.

Eden takšnih programov je lajšanje energetske revščine. “Do ljudi želimo spraviti sredstva, ki jih je EU namenila za lajšanje energetske revščine najšibkejših. Sredstva so na voljo v okviru evropskih sredstev v Sloveniji, vendar ne pridejo do končnih naslovnikov. Ta program izvajamo skupaj z mariborsko agencijo Energap, javna agencija za izboljševanje energetske učinkovitosti,” je dejal Dolinšek. V aktualnem tednu bo obenem potekala otvoritev projektne pisarne Embracin v prostorih Rdečega križa, predstavili bodo aktualne programe s poudarkom na letovanju, obiskali pa jih bodo tudi predstavniki organizacije Rdečega križa iz Čakovca. »Gradili bomo skupna partnerstva za bodoče sodelovanje na različnih projektih. Veseli smo, da smo naše kontakte uspeli razširiti preko naših meja,« je še dejal Dolinšek.

Eno ključnih vodil pri delovanju organizacije Rdeči križ je lajšanje stisk ljudi, kar vrsto let dosegajo tudi z razdeljevanjem materialne pomoči. V skladišču na Ljubljanski ulici razdeljujejo evropsko pomoč v obliki paketov, po okoliških občinah pa delijo občinske pakete občin, ki so jih financirale. “V Mariboru smo občinske pakete razdelili v januarju,” razlaga Dolinšek. Stiske ljudi je v preteklem letu še poglobila epidemija koronavirusa, kar se odraža v vedno večjem številu prosilcev.

Vedno več klicev s prošnjami za finančno pomoč

“Novih prosilcev je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta sedem odstotkov več to pomeni dodatno 175 novih individualnih prosilcev. Tedensko se srečujemo skoraj vsak dan s klici ljudi, ki so v stiski in se na nas obračajo po denarno pomoč, ki je ne moremo zagotavljati. Dobivamo prošnje, ljudje so v velikih stiskah, izvršbe, deložacije so pred njimi, mi pa smo v preteklosti bili še sposobni denarno pomagati, sedaj pa teh sredstev nimamo, lahko pomagamo le s pravnimi nasveti, materialno pomočjo – prehrano, oblačili, vendar je to obliž na velike rane med ljudmi, ki so vsak dan hujše,” pojasnjuje Dolinšek in obenem verjame, da se bo posluh za stiske ljudi odrazil tudi pri bodočih političnih odločitvah, torej da bo tudi občina namenila več sredstev za materialno pomoč.

Dobivamo prošnje, ljudje so v velikih stiskah, izvršbe, deložacije so pred njimi, mi pa smo v preteklosti bili še sposobni denarno pomagati, sedaj pa teh sredstev nimamo, lahko pomagamo le s pravnimi nasveti, materialno pomočjo – prehrano, oblačili, vendar je to obliž na velike rane med ljudmi, ki so vsak dan hujše.

Že v preteklem letu so lahko le v minimalnem obsegu zagotovili finančne pomoči. “Naše krajevne organizacije sredstva na terenu zbirajo in jih nato na terenu namenijo tistim, ki pomoč potrebujejo. Rdeči križ omogoča tudi tistim, ki so v stiskah, odpreti nekakšen podračun, kjer se namensko zbirajo sredstva za njihovo stisko. Teh sredstev je bilo lani zbranih v višini 128.000 evrov. To pove, da se ljudje na stiske odzivajo, a težje se odzivajo, da bi podpirali organizacije – torej nas, da bi mi potem lahko spravili ta sredstva do tistih, ki pomoč potrebujejo in sami niso tako spretni, da bi odprli tak račun,” dodaja Dolinšek.

Naše krajevne organizacije sredstva na terenu zbirajo in jih nato na terenu namenijo tistim, ki pomoč potrebujejo. Rdeči križ omogoča tudi tistim, ki so v stiskah, odpreti nekakšen podračun, kjer se namensko zbirajo sredstva za njihovo stisko. Teh sredstev je bilo lani zbranih v višini 128.000 evrov. 

Področje maetrialne pomoči je spet prišlo do izraza v covid letu na poseben način. “Popolnoma smo morali reorganizirati način dela, da smo bili sposobni ob omejitvenih ukrepih spraviti pomoč do ljudi. Uvedli smo nov sistem naročanja in razdeljevanja v lanskem letu, ljudje se predhodno po telefonu naročijo, dodelimo jim termin in takrat je pomoč zagotovljena. To je bolj učinkovit način, a zahteva veliko več delovnega angažmaja od sodelavcev, da uspemo vse to urediti,” je dejal Dolinšek.