Od leta 2007 v Lenartu posluje podjetje Antela d.o.o., ki velja za enega večjih proizvajalcev higiensko-papirne konfekcije oziroma tako imenovanega AFH-programa (away from home). Podjetje je skupaj s švicarskim partnerjem, ki se je kasneje umaknil iz lastništva, ustanovil Boštjan Zemljič, ki je bil pred tem zaposlen kot komercialist v švicarsko-slovenskem podjetju Paloma Horgen. Zemljič se je leta 2010 povezal z lokalnim podjetnikom iz Benedikta Brankom Srako, ki že vrsto let uspešno vodi podjetje Gradbeništvo – krovstvo, kleparstvo in tesarstvo. »Do sodelovanja je prišlo čisto po naključju. Naše podjetje je potrebovalo proizvodne prostore, Branko pa ni pa samo gradbinec, imel je tudi primerno zemljišče za novo proizvodno halo. Sprva tudi sam nisem verjel, da nama bo projekt uspelo uresničiti. Pred tem smo imeli benediški del proizvodnje v Srbiji, od koder pa smo ga bili primorani preseliti, saj so tamkajšnji proizvodni obrat prizadele poplave. Stroje smo po stečaju srbskega podjetja leta 2012 prepeljali v Benedikt, kjer je Branko v rekordnem času postavil potrebne hale in kmalu zagnal proizvodnjo. Kasneje smo za proizvodni obrat Benedikt, ki deluje že šest let, kupili še modern in visoko zmogljiv stroj, ki je bil v tistih časih edini te vrste na območju nekdanje Jugoslavije,» pojasni Zemljič.

Boštjan Zemljič

V Benediktu proizvajajo okrogli program, v Lenartu zloženega, na Hrvaškem pa papirnate slamice

»V Benediktu proizvajamo tako imenovani okrogli program, torej papirnate role: maksi role in brisače, tudi medicinske brisače. Predvsem se osredotočamo na nišni program in ne na proizvodnjo široke potrošnje. Zanimajo nas izdelki, ki jih drugi ne proizvajajo in ki zahtevajo precej znanja in izkušenj. V to kategorijo denimo sodijo proizvodi za piščančje in goveje farme. S tako imenovanim piščančjim papirjem, ki ga položijo pod živali in nanj vsujejo hrano, zmanjšujemo smrtnost med novoizvaljenimi piščančki. Imamo tudi »kravji papir«, ki pomaga kmetom povečevati mlečnost (po raziskavah do 4 odstotke) in zmanjševati težave z okužbami in vnetji,« še pojasnjuje Zemljič.

S tako imenovanim piščančjim papirjem, ki ga položijo pod živali in nanj vsujejo hrano, zmanjšujemo smrtnost med novoizvaljenimi piščančki.

Na Hrvaškem so v letu 2019 med prvimi začeli s proizvodnjo papirnatih slamic za gastronomijo. Kot vemo, je Evropska unija leta 2021 prepovedala uporabo plastičnih slamic. V Lenartu, kjer je tudi uprava podjetja, pa imajo proizvodnjo tako imenovanega zloženega programa (zložene brisače, ki jih povečini uporabljajo v javnih sanitarijah, v industriji in podobno). Podjetje ima svojo blagovno znamko Linea, distributerji, s katerimi sodelujejo, pa seveda njihove izdelke tržijo pod svojimi blagovnimi znamkami.

Proizvode prodajajo po vsem svetu, v Sloveniji imajo 20-odstotni tržni delež

Podjetja Antela d.o.o. skupaj s svojim benediškim proizvodnim obratom Branko Antela d.o.o papirja ne proizvaja, pač pa ga v velikih matičnih zvitkih uvaža iz tujine (iz Rusije, Indonezije, Italije, …). Zvitke na konfekcijski liniji dolžine 60 metrov strojno razrežejo, zlepijo, laminirajo, navijajo pakirajo in etiketirajo. »Dnevno v Benediktu na dveh linijah proizvedemo za kamion in pol izdelkov oziroma okoli 60 palet. Antela d.o.o,, kot skupno podjetje, pa dnevno proda za šest do sedem kamionov izdelkov.«

Naši kupci so večinoma distributerji, sicer pa izdelki končajo v bolnišnicah, hotelih, industriji, avtomehaničnih delavnicah, piščančje in govejo farme, …

Proizvode prodajajo v 25 državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer pa imajo le 20-odstotni tržni delež. »Največ prodajamo v Avstriji, Švici, Nizozemki, Nemčiji, … celo v Saudski Arabiji, Afriki in na Japonskem. Naši kupci so večinoma distributerji, sicer pa izdelki končajo v bolnišnicah, hotelih, industriji, avtomehaničnih delavnicah, piščančje in govejo farme, …«

Povpraševanje po izdelkih presega njihove proizvodne zmožnosti

Podjetju Antela, ki je bilo v lanskem letu nomirano za gazelo podravsko-pomurske regije, je v interesu širitev proizvodnje, vendar bo to zaradi pomanjkanja prostora v Lenartu težko izvedljivo. Nameravajo pa v bližini Zagreba zgraditi večji proizvodno-logistični objekt, kamor želijo preselili proizvodnjo papirnatih slamic. »V prihodnje želimo obdržati trenutno prodajo. Naš letni promet znaša nekaj več kot 13 milijonov evrov. Zaradi covida, predvsem zaradi zaprtja Horeca programa (hoteli, restavracije, catering), se nam je prodaja zmanjšala za 10 odstotkov. Po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje po antigenskih testih za covid-19 in zaščitnih maskah, ki jih prav tako prodajamo. Dolgoročno pa bomo zagotovo iskali še dodatne kapacitete, saj povpraševanje po naših izdelkih presega proizvodne zmožnosti. Naše letne kapacitete obsegajo 20 tisoč ton proizvodov. Zaradi tako velikih količin se nismo odločili za prodajo na drobno, temveč za veleprodajo,« zaključuje Boštjan Zemljič.