Na povabilo Zveze slovenske podeželske mladine si je pred dnevi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleš Irgolič na terenskem obisku na Štajerskem ogledal tri kmetije mladih prevzemnikov. Tako je obiskal kmetijo Janija Čelana v Majšperku, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka in poljedelstvom ter z dopolnilnimi dejavnostmi (storitve dela s traktorjem in drugo strojno opremo, vzdrževanje cest in pluženje snega, vzdrževanje zelenic, opravljanje posebnih ročnih kmetijskih del in oskrbe živali ter storitev nadomeščanja na kmetijah). Na kmetiji redijo govedo in perutnino, vključeni pa so tudi v organizacijo proizvajalcev (Mlekarsko zadrugo Ptuj z.o.o. – sektor mleko). V okviru terenskega obiska si je Irgolič ogledal tudi kmetijo Dejana Sukiča v Gornji Radgoni. Kmetija je vključena v ekološko kmetijstvo in v več kmetijsko-okoljsko-podnebnih (KOPOP) ukrepov, ukvarjajo se tudi s prašičerejo.

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič je obiskal tudi srednje veliko kmetijo Uroša Bračka v Hvaletincih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kjer se ukvarjajo tako z rastlinsko kot tudi z živalsko proizvodnjo. Glavni vir dohodka so prireja mleka, reja govejih pitancev in reja pitovnih piščancev, vključeni so tudi v shemo Izbrana kakovost Slovenija. Kmetija leži v območju z omejenimi dejavnostmi za kmetovanje (OMD), kmetijsko gospodarstvo je vključeno tudi v ukrep dobrobit živali.

Uroš Braček: Žalostno je, da si na kmetiji trije kmečki zavarovanci mesečno ne morejo izplačati niti minimalne plače

Uroš Braček, ki je mlad prevzemnik od leta 2020, pred tem pa je hodil v službo, pravi, da se je za prevzem kmetije odločil, ker starši sami dela niso več zmogli. “Življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi ni rožnato. Če si kmet, opravljaš več poklicev; biti moraš tudi birokrat, mehanik, vodovodar in še kaj, če želiš preživeti in se izogniti dodatnim stroškom, ki nastajajo na kmetiji.” Braček dodaja, da si na kmetiji, kjer so trije kmečki zavarovanci, ti ne morejo mesečno izplačati niti minimalne plače. “Ves čas so potrebna določena vlaganja, zato bi nas bilo potrebno razbremeniti. Najbolj so nas prizadele podražitve repromateriala, katerih cen nikakor ne moremo pokrivati s prodajo mleka. Zdaj smo bistveno na slabšem, kot smo bili včasih.”

Najbolj so nas prizadele podražitve repromateriala, katerih cen nikakor ne moremo pokrivati s prodajo mleka.

V hlevu imajo skupaj 130 glav živine, okoli 35 krav, ostalo so mlado pitano govedo, biki in telice. Na vprašanje, ali je bil zadovoljen z nepovratnimi sredstvi, ki jih je pridobil v okviru uspešne prijave na razpis za mladega prevzemnika, Braček odgovarja: “Ta sredstva so namenska. Sam sem jih vložil v nakup kmetijske mehanizacije, s katero sem si olajšal delo na kmetiji.”

“Mladi, ki nameravajo v teh časih prevzeti kmetijo, naj o tem dobro premislijo. Tudi zame ta odločitev ni bila lahka. V letu 2021 smo se odločili za veliko investicijo – za rekonstrukcijo piščančjega hleva, s katero smo kapacitete za živali še povečali. V času naše gradnje so se materiali že začeli dražiti, zdaj pa je situacija še mnogo težja,” sklene naš sogovornik in doda, da mu pri delu na kmetiji pomagajo starši in tudi partnerka, ki sicer še vedno študira. Imata tudi majhnega otroka.

Aleš Irgolič: Želimo, da se deležniki v verigi, od kmeta do trgovca, končno začnejo pogovarjati

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleš Irgolič nam je povedal, da je država kmetom pomaga s finančnim nadomestilom zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo. Pomaga tudi z znižanjem omrežnine za elektriko in z regulacijo cen naftnih derivatov. “Poleg tega pa želimo, da se deležniki v verigi, od kmeta do trgovca, končno začnejo pogovarjati in da oblikujejo model, ki bo prenesel ceno v celotni verigi. Pomoči niso rešitev, so samo trenutno blaženje situacije. Potrebno pa je ovrednotiti delo kmeta, da bo svoj pridelek dobil plačan po primerni ceni. To je tisto, kar bo potrebno v prihodnosti storiti čim prej.”

Pomemben ukrep pa bo tudi medgeneracijski prenos, torej prenos znanja od tistega, ki kmetijo oddaja, na mladega kmeta bo sofinanciran.

Za zagon dejavnosti za mlade kmete je za leto 2022 na voljo 8,9 milijona evrov, mladi prevzemniki kmetij so morali vloge oddati do 31. marca. “Tudi letos smo za mlade prevzemnike kmetij namenili približno toliko sredstev kot v preteklih letih, v novem programskem obdobju, ki se začne 1.1.2023 pa želimo mladim še bolj približati ukrepe. Niso samo finančna sredstva tista, ki vzpodbujajo mlade, da prevzamejo kmetijo, potrebno je storiti še kaj več. V novem programskem obdobju mladih ne bomo več vrednotili le z vidika, ali je kmet ali ne in ali je posledično upravičen do določene vsote denarja, pač pa bodo mladi kmetje tudi nagrajeni. Pri tem bomo pri kmetu upoštevali, ali ima ustrezno izobrazbo, je pokojninsko in invalidsko zavarovan, ali vodi knjigovodstvo in podobo. Tudi končni znesek se bo nekoliko povišal. Pomemben ukrep pa bo tudi medgeneracijski prenos, torej prenos znanja od tistega, ki kmetijo oddaja, na mladega kmeta bo sofinanciran. Če npr. starši prenašajo kmetijo na sina, bodo tudi ti v tem obdobju na letni ravni upravičeni do določenega zneska plačila za prenos znanja.”

Ob tem pa je pomembno, tako Irgolič, da tudi stroka odigra svojo vlogo: “Prav Zveza podeželske mladine je denimo organizirala dva seminarja; enega o tem, kako nadomestiti, da znižamo stroške, določene prehrambene snovi v prehrani živali in drugega na temo pravilnega gnojenja njivskih površin z namenom nižanja stroškov.”