Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo leto 2022 na ravni države najtoplejše do sedaj, podpovprečno namočeno in med najbolj osončenimi do sedaj. Regionalno pa so seveda obstajale razlike. Povprečna temperatura zraka je v letu 2022 na ravni Slovenije znašala okrog 10,8 °C. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C, kar pomeni, da je bilo leto 2022 najtoplejše od začetka meritev. Za skoraj desetinko stopinje Celzija je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol stopinje Celzija do sedaj drugo najtoplejše leto 2019.
V Benediktu je bila najvišja lanska temperatura 35,2 °C, na Vrbanskem platoju v Mariboru 34.7 °C
O vremenskih ekstremih v letu 2022 smo govorili z Amadejem Krepekom, enim izmed članov ekipe vremenskega portala Meteoinfo Slovenija, ki je zaživel v začetku novembra lani. Amadej prihaja iz Benedikta v osrednjih Slovenskih goricah, kjer ima svojo vremensko postajo, na kateri dnevno spremlja podatke, prav tako pa “lovi” in fotografira nevihte.
Amadej Krepek je v lanskem letu v Benediktu izmeril absolutno najvišjo maksimalno temperaturo zraka od začetka meritev (zadnjih 5 let). Ta je znašala 35,2 °C. Glede na maksimalno mesečno temperaturo zraka so v Benediktu izstopali:
– maj 30.0 °C
– julij 34,7 °C
– avgust 35,2 °C
– december 16,2 °C
Glede na povprečno mesečno temperaturo zraka so v Benediktu izstopali:
– julij 22,2 °C
– oktober 13,1 °C
– december 2,2 °C
Decembra je bila povprečna mesečna temperatura zraka za kar 0,8 °C višja kot vse povprečne mesečne temperature zraka v decembru. Leto 2022 je bilo najtoplejše od začetka meritev tudi na ravni celotne Slovenije glede na povprečno temperaturo zraka. Na Letališču Edvarda Rusjana Maribor so namerili 35,7 °C, na Vrbanskem platoju v Mariboru 34,7 °C in v Rakičanu v Murski Soboti 36,4 °C.
Primerjave temperatur na letni ravni za leto 2022 med ARSO-m in neuradno meteorološko postajo Benedikt:
Maks. temp. Min. temp. Povp. temp. Postaja
35.2 -9.8 11.8 Benedikt
35.7 -9.0 11.60 Letališče Edvarda Rusjana MB (ARSO)
34.7 -9.6 11.3 MB – Vrbanski plato (ARSO)
36.4 -10.5 11.5 MS – Rakičan (ARSO)
Kakšno je bilo leto 2022?
➡️ nadpovprečno toplo
➡️ na ravni države podpovprečno namočeno
➡️ nadpovprečno osončenoVeč na: 👇
🔗 https://t.co/joAnVpKtpl pic.twitter.com/dC94JsYu3a— ARSO vreme (@meteoSI) January 5, 2023
Na lenarškem območju je v decembru zapadlo do 15 centimetrov snega
Ponekod v Slovenskih goricah je v nedeljo zvečer, 11. decembra 2022, zapadlo do 15 cm novega suhega snega, takoj od Lenarta naprej (od tunela na avtocesti proti Mariboru) pa je bilo snega še samo za vzorec ali pa še to ne.
Neuradni slovenski rekord znaša – 49,1 stopinj Celzija
Ponekod po Slovenskih goricah je bila prava zimska idila še cel teden. Drugje pa je bilo zeleno in nič kaj podobno pravi zimi. Kot še pojasnjuje Amadej Krepek, je v torek zjutraj, 13. decembra, v Benediktu izmeril najnižjo temperaturo zraka v letu 2022. “Ta je znašala – 9,8 °C, v centru Benedikta pa sem s profesionalnim merilcem temperature izmeril tudi nižjo, in to kar -14,8 °C (napravo sem pustil čez noč)”. 12. marca 2022 so sicer v Rakičanu pri Murski Soboti izmerili – 10,5 °C, ljubiteljski meteorologi pa so v mrazišču Mrzla Komna na 1650 metrih 13. marca 2022 izmerili – 38,8 °C, kar je neuradni lanski rekord (Vir: Pileus, Okoljske rešitve, Iztok Miklavčič, s.p.) in Oddelek za geografijo FF v Ljubljani).
Slovenski neuradni rekord sicer znaša – 49.1 °C. To temperaturo je leta 2009 izmerila združena ekipa SloMeteo na Komni nad Bohinjem.Tam je bilo leta 2021 kar 265 dni s temperaturo zraka pod lediščem, torej je bila minimalna dnevna temperatura zraka 265 (hladnih) dni v letu manjša od 0 stopinj Celzija. Leta 2022 naj bi bilo hladnih dni precej manj.
Sredi decembra smo doživeli žled
15. in 16. decembra 2022 smo bili priča žledu. V višinah se je ogrelo, po nižinah severovzhodne Slovenije je ostalo jedro hladnega zraka – inverzija. Veter ni prepihal spodnjih plasti ozračja. Nato so prišle padavine, seveda v obliki dežja. Dež je padal pri negativnih temperaturah zraka, zato je zmrzovalo, ko so padavine prišle do tal in s tem se je začel nabirati žled.
Ni manjkalo niti neviht
Leto 2022 si bomo zapomnili tudi po nevihtni sezoni, predvsem na severovzhodu Slovenije. Na nastanek nevihtnih celic je vplivalo precej nadpovprečno toplo vreme, prav tako pa tudi postavitve zračnih mas.
“Pričakujem, da bo tudi v letu 2023 vedno več rekordov, zato bo zanimivo spremljati, kako se bodo vremenske situacije odvijale,” zaključuje naš sogovornik.