Maribor je bil v času druge svetovne vojne eno najbolj bombardiranih mest na območju nekdanje Jugoslavije.

VIR: Vir : Knjiga Cilj Maribor

Potem ko se v Mariboru po dobrih dveh letih od zadnje odmevne akcije znova soočajo z najdbo večje neeksplodirane bombe iz druge svetovne vojne, smo preverili, kakšna je bilanca zavezniških bombnih napadov na Maribor v letih 1944 in 1945.

Oskar Neuvirt, nekdanji poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pravi, da je bilo v 29 napadih odvrženih 15.795 bomb. “Ocenjujem, da je bila njihova skupna teža 4.750 ton. Različne vrste bomb so poškodovale ali uničile kar 47 odstotkov mestnih zgradb. Umrlo je 483 oseb.”

Zavezniška letala so, ker so se bala močne protizračne obrambe, letela dokaj visoko

Glavni cilji zavezniških letal so bili infrastrukturni objekti. Predvsem so želeli nemškemu okupatorju uničiti železniško progo in postaje. Napadli so še tovarno letalskih delov na Teznu in nemško vojaško komando v Tyrševi ulici. “Kljub vsemu jim ni uspelo porušiti železniškega mostu preko Drave. Vzrok se skriva v dejstvu, da so bombniki leteli dokaj visoko, saj so se bali močne protizračne obrambe v mestu in okolici. Protiletalski topovi so bili v topovskih gnezdih v Rogozi, med Bohovo in Razvanjem, pri Betnavskem gozdu, v železniškem trikotniku, kjer je danes trgovski center Europark, na Teznu, v gramoznici med Pobrežjem in Zrkovci ter v Košakih. Na teh lokacijah je bilo v zadnjem obdobju najdenih prek 500 topovskih granat. V Košakih smo našli, odpeljali in uničili celo 50 kilogramov težke granate.”

Za posadke nemške protizračne obrambe je veljalo nenapisano pravilo, da v kolikor se letalo sveti, je ameriško, če je v maskirnih barvah, je angleško, ko pa na nebu ni nobenega letala, je to nemško.

Oskar izpostavi še en zanimiv podatek: “Za posadke nemške protizračne obrambe je veljalo nenapisano pravilo, da v kolikor se letalo sveti, je ameriško, če je v maskirnih barvah, je angleško, ko pa na nebu ni nobenega letala, je to nemško.”

V zemlji naj bi bilo še okoli 250 neeksplodiranih bomb

Po ocenah vojaških analitikov je zatajilo od 1 do 5 odstotkov rušilnih bomb. “To pomeni da je nekje v zemlji še okrog 250 neeksplodiranih bomb. Nekaj pa je verjetno še pasivno odvrženih bomb. To so bombe, ki so jih piloti namenoma odvrgli nearmirane (nepripravljene za delovanje), da bi se samo rešili tovora. Vzrok za to je bilo poškodovano letalo ali pomanjkanje goriva.” 

Primer bombe, najdene v gradbeni jami

Dve zavezniški letali sta strmoglavili

Tudi zavezniki so imeli izgube. Letala tipa B-17 (leteča trdnjava) in B-24 (liberatorji) so letela 5 ur do Maribora na višini okrog 7200 metrov. Spremljali so jih letala lovci P-38 lighting. Večina napadov se je zgodilo sredi dneva. “Tako beležimo strmoglavljenje dveh letal, in sicer 14. oktobra leta 1944. Pri tem je umrlo 14 članov posadke. Našel sem podatke o bombardiranju železniške proge, kjer je imelo 20 odstotkov bomb tempirne vžigalnike z zakasnitvijo. S tem so Nemcem onemogočili takojšnje popravilo proge,” še pojasnjuje Oskar Neuvirt.

Po vojni je takratna oblast za odstranjevanje najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) aktivirala kar zapornike.

“Po vojni je takratna oblast za odstranjevanje najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) aktivirala kar zapornike. Šele leta 1960 se je na poklicni gasilski enoti formirala enota pirotehnikov. Po letu 1991 so se šele začele priprave na državni prevzem varstva pred NUS. Danes uspešno deluje državna enota s svojimi pripadniki – oddelki po vseh regijah.”