Na mariborski univerzi, ki je s svojimi 17 članicami in dvema drugima članicama (17 fakultet, Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi) ter s približno 14.000 študenti druga največja univerza v Sloveniji, so v začetku leta pridobili potrditev, da je 126 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev namenjenih za izvedbo projektov v sklopu platforme Innovum. Ta zajema vzpostavitev Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru, kar vključuje krepitev raziskovalnih zmogljivosti in obnovo infrastrukture fakultet.
Soočamo se z begom možganov in pomanjkljivo lastno raziskovalno-razvojno infrastrukturo
Univerza v Mariboru je edina, ki večinsko deluje v vzhodnem delu države. S svojimi fakultetami je prisotna v Mariboru, Celju, Velenju, Krškem in Brežicah, sodeluje tako z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom kot tudi s civilno družbo. Kot so pojasnili na univerzi, že dolgo opažajo negativne trende v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki se zaradi nezadostne razvitosti statističnih regij in gospodarstva odražajo v odhajanju predvsem mladih perspektivnih kadrov v tujino – “beg možganov”. Najhuje se to odraža v podravski, koroški in v pomurski regiji, kjer njim bližnja Avstrija z močnim gospodarstvom zaposluje slovenske državljane.
Istočasno gospodarstvo na tem območju nima zadostne sposobnosti generiranja visokotehnoloških delovnih mest, ki bi mladim zagotavljala potrebno eksistenco in perspektivo v lastni državi. Prav tako se mala in srednje velika podjetja v tem okolju soočajo s pomanjkljivo lastno raziskovalno-razvojno infrastrukturo, s kadrovsko podhranjenimi razvojnimi oddelki in neustrezno organiziranostjo podpornega okolja znotraj inovacijskega podjetniškega ekosistema. “Pred desetimi leti je iz regije dnevno migriralo na delo v Avstrijo 12 tisoč ljudi, danes pa že med 35 tisoč in 40 tisoč, kar je primerljivo s populacijo tretjega največjega mesta v Sloveniji, ki šteje dobrih 38 tisoč prebivalcev. Vsak dan se na delo v osrednjoslovensko regijo vozi okrog 140 tisoč prebivalcev iz vse Slovenije. Za zmanjšanje negativnih dejstev za obstoj vzhodne regije in nadaljnji razvoj smo kot prispevek k izboljšanju stanja na Univerzi v Mariboru razvili Tehnološki inovacijski center Univerze v Mariboru, ki ga krajše imenujemo platforma INNOVUM,” je povedal prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru Miralem Hadžiselimović.
Evropska komisija je potrdila platformo Innovum in tako z direktnim financiranjem zagotovila rezervacijo sredstev višini 80 milijonov evrov za zagotavljanje raziskovalne infrastrukture in 21 milijonov evrov za zagotavljanje izobraževalne infrastrukture. Prav tako je Evropska komisija za podporo izvajanja raziskav in zagotavljanje manjkajoče raziskovalne opreme v regiji odobrila Univerzi v Mariboru 25 milijonov evrov za nabavo vrhunske raziskovalne opreme.
V sklopu platforme se bodo prioritetno lotili gradnje kampusa tehniških fakultet na Smetanovi ulici ter kampusa trojčka fakultet na Koroški cesti za potrebe delovanja Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko. Ob tem so med načrti še gradnja raziskovalnega centra za rastlinsko pridelavo in predelavo, fitomedicino in biosistemsko inženirstvo kmetijske fakultete v Pivoli, zagotovitev infrastrukture Fakulteti za energetiko v Krškem ter prostorov Fakultete za logistiko z raziskovalnim centrom za logistiko v Celju.
Izhodišča za preureditev kampusa Univerze v Mariboru na Koroški cesti s trojčkom novozgrajenih stavb fakultet PeF, FF in FNM. (vir: Oddelek za arhitekturo, FGPA UM, 2021).
Ker gre za pet različnih investicij, bodo tudi njihovi začetki realizacij različni, računajo na to, da bi v dobrem letu dni imeli pripravljeno dokumentacijo za vse projekte. Predvidevajo, da bi bila prva faza gradnje tehniških fakultet, ki vključuje kohezijska sredstva, zaključena avgusta 2028, prva faza izgradnje trojčka fakultet na Koroški cesti pa septembra 2027, medtem ko bi naj bili preostali trije projekti zaključeni bistveno prej.
Prizadevajo si za inovacijsko stičišče
Na splošno je stanje stavbnega fonda Univerze v Mariboru zaradi prenizkega investicijskega vlaganja v objekte Univerze v Mariboru slabo in ne ustreza več standardom trenutnega tehnološkega razvoja, prav tako večina stavb ni energetsko učinkovitih in ustreznih za izobraževanje in raziskovanje v sodobnem času. Posamezne članice so razvile študijske programe, ki nujno terjajo novo infrastrukturo za kvalitetno izvajanje vseh treh poslanstev, t.j. izobraževanje, raziuskovanje in prenos znanj predvsem v gospodarstvo. Slednje je mogoče le ob ustrezni infrastrukturi, ki se zaključuje znotraj kampusov, kjer je vzpostavljeno tudi zunanje okolje za izvajanje skupinskih raziskovalnih ali študijskih obveznosti ter omogoča združevanje študentov v času obštudijskih dejavnosti. Iz tega razloga je, kot pojasnjujejo na univerzi, nujno potrebna izgradnja novih objektov in potrebna adaptacija obstoječih zgradb fakultet Univerze v Mariboru, ki bodo omogočili vzpostavitev sodobnega Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru s sedežem v Mariboru in z mrežno povezanimi kolokacijskimi centri v razvojnih regijah vzhodne Slovenije.
Vsekakor se na Univerzi v Mariboru zavedajo, da je razvoj regije mogoče doseči le z globalno konkurenčnim gospodarstvom. Tako si prizadevajo, da bodo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo v kratkem zagotovili dodatna sredstva za izgradnjo prostorov inovacijskega stičišča, ki ga v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija še nimamo. Tovrstna stavba bo prvenstveno namenjena podpori razvoja novih inovativnih podjetij in bo na eni lokaciji v regiji združevala vse potrebne deležnike za generiranje novih visokotehnoloških podjetij in visoke dodane vrednosti v gospodarstvu.
