V avli osnovne šole v Cerkvenjaku so včeraj pripravili otvoritev zbirke letalskih modelov pokojnega Aleša Wallanda, nekdanjega direktorja Aerodroma Maribor. Walland je celotno zbirko, ki obsega več kot 70 modelov letal, zapustil šoli. Ravnatelj Osnovne šole Cerkvenjak – Vitomarci mag. Mirko Žmavc se je z Wallandom, ki je bil tudi letalski modelar ter jadralni in športni pilot, o zbirki dragocenih modelov letal, ki jih je dobil kot poslovna darila ali jih je sam sestavil, pogovarjal okoli leta 2008. Takrat sta se dogovorila, da jih bo zapustil šoli, kar je v oporoki , sestavljeni leta 2010, tudi jasno zapisal. Walland, ki je bil vrsto leto aktivno vključen v delovanje Slovenskogoriškega foruma s sedežem v Cerkvenjaku, je sicer umrl leta 2020.
Wallandovi letalski modeli so iz različnih obdobij in z različnih kontinentov. Zbiral jih je več kot štiri desetletja, v tem času pa se je nabralo več kot sto različnih modelov letal, nekaj letalske opreme in knjižnega gradiva o letalstvu in njegovi zgodovini. Zbirka na šoli sicer obsega 71 letalskih modelov, na ogled pa bo na osnovi predhodnega dogovora. Če si jo želite ogledati, je potrebno poklicati v tajništvo osnovne šole.
Na otvoritvi zbirke sta kot govornika nastopila mag. Vito Kraner iz Aerokluba Sršen Cerkvenjak, ki je govoril o razvoju in perspektivi letalstva v Cerkvenjaku, ter upokojeni major Slovenske vojske Darko Skok s Ptuja, ki je podal tehnični oris sestreljenega ameriškega vojaškega letala B-24.
Svoja prijateljstva v Cerkvenjaku je Aleš Walland bogatil tudi s cerkvenjaškimi piloti iz Aerokluba Sršen. V knjigi z naslovom Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja so zapisali, da je bil Walland velik letalski navdušenec. Prijateljeval je z najbolj znanim cerkvenjaškim pilotom Antonom Rajšpom, ki je bil letalski inštruktor, imel licenco prometnega pilota in bil letalski kapetan pri največjih letalskih družbah. Večino svojega življenja je Rajšp preživel v Mariboru, v zbirko je dodana tudi originalna Rajšpova pilotska jakna.
Na območju Cerkvenjaka je bilo leta 1944 sestreljeno ameriško zavezniško letalo
Na območju današnje občine Cerkvenjak, v naselju Vanetina, je bilo namreč 19. marca 1944 sestreljeno ameriško zavezniško letalo B-24 H Liberator, ki se je vračalo iz vojaške misije v Avstriji. Štirimotorni bombnik je pripadal 15. ameriškim vojaškim zračnim silam 304. poveljstva bombnikov v Cerignoli, znotraj tega pa 454. skupine bombnikov in 736. bombniške eskadrilje, stacionirane v letalski bazi v kraju San Giovanni v južni Italiji. Skupina se je ukvarjala predvsem z dolgoročnimi napadi na rafinerije nafte, tovarne letal in streliva ter industrijska območja, pristanišča in letališča. Skupina, ki je letela iz Italije, je opravila 243 misij na več kot 150 primarnih ciljih v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji, Bolgariji, Madžarski, Romuniji, Franciji, Nemčiji, Češkoslovaški, Grčiji in Poljski. V tem času je bilo med 7091 leti odvrženih 13.389,19 ton bomb na sovražnikove ranžirne postaje, rafinerije nafte, mostove, instalacije, letališča, železniške proge itd.
Kot je pojasnil Darko Skok, je 19. marca leta 1944 ob 09.55 uri 30 bombnikov te skupine z namenom bombardiranja poletelo proti tovarni Steyr-Daimlier Puch, vendar je bil zaradi slabega vremena cilj opuščen, bila pa sta zadeta graško in celovško letališče. 11 bombnikov se je zaradi različnih okvar predčasno vrnilo v bazo. 15 bombnikov je odvrglo dobrih 28 ton bomb na Gradec v Avstriji, dva bombnika pa sta na celovško letališče odvrgla skoraj 4 tone bomb, šest bomb pa v Jadransko morje. En bombnik je odvrgel dve toni bomb na pristanišče Kericbeg, drugi dve toni v Jadransko morje, enemu pa je uspelo pristati na polju na prijateljskem ozemlju. V trikotniku Gradec-Celovec-
Maribor so se izgubili trije bombniki. Znano je, da je šest bombnikov odvrglo bombe južno od Gradca. Domneva se, da je devet bombnikov (od tega trije izgubljeni, trije pogrešani, dva bombnika sta pobegnila, en je pristal na prijateljskem ozemlju) odvrglo bombe južno od Gradca.
Nemška protiletalska obramba je bila natančna in intenzivna.Ob 13,35 uri je zahodno od Gradca formacijo napadlo 40 do 50 nemških lovcev ME 109 in FW 190. Ti so posamično in v skupinah po pet do šest izvajali napadalne manevre. Vsa letala so imela rumene spinerje, ME 109 so bili pobarvani sivo, FW 190 pa črno.
Bombnik B-24 H „Uporniško maščevanje“, ki je zaostajal za skupino, je na območju današnje Avstrije zadela granata nemških flakov (protiletalskih topov) v rezervoar goriva ob motorju na levem krilu. Pri tem so bila onesposobljena nekatera orožja za obrambo, s preostalimi delujočimi orožji se je posadka v zadnjih trenutkih še poizkušala ubraniti pred napadi štirih nemških lovskih letal. Po izjavah preživelih naj bila usodna eksplozija in odlom levega krila. “Ta letala so imela v krilih, da bi preživela čim več topniških izstrelkov, gumijaste mehove, ki so bili dejansko rezervoarji za gorivo. Po izjavah domačinke naj bi v Cerkvenjaku iz ostankov tega gumijastega rezervoarja, dele katerega so nekateri odnesli domov, še vrsto let izdelovali opanke oziroma čevlje, iz letalskega aluminija so ženske izdelovale glavnike in pokrovke,” je povedal Skok. Dodaja, da je bombnik, potem ko je bil zadet, odvrgel bombe in se čez Slovenske gorice umikal proti bazi v Italiji.
Po izjavah pričevalcev se je zadeto letalo s tremi orožji, ki niso bila poškodovana, branilo pred nemškimi letali. V zadnji fazi naj bi celo sestrelili eno izmed teh letal in ta nemški lovec je padel na travnik pri Perkovih v Zgornji Senarski. “Nekateri pravijo, da naj bi celo trčila s krili, pri čemer je nemškemu pilotu uspelo izkočiti.” Ameriški bombnik pa je padel v vinograd pri Kurnikovih na Vanetini. Sestrelitev so preživeli štirje letalci, ki so izskočili s padalom in konec druge svetovne vojne dočakali v ujetništvu, šest letalcev pa je izgubilo življenje. Posadka bombnika B-24 Liberator je tako štela deset letalcev in se je imenovala »Petersovo moštvo«. Štirje med njimi so bili oficirji (pilot, kopilot, navigator in bombardir), tam sta bila tudi inženir in radiooperater, trije strelci pa so bili podoficirji.
Ime letala: Rebel Revenge (Uporniško maščevanje),
736. eskadrilja, serijska številka letala 42-52272
Pilot: 2nd Lt (poročnik) Peters James R.
Posmrtne ostanke šestih letalcev so domačini prepeljali in začasno pokopali na cerkvenjaškem pokopališču v t.i. »amerikanski grob«, na katerega so Cerkvenjačani na skrivaj, zaradi nemške okupacije, redno prinašali rože. Po vojni, novembra leta 1947, so posmrtne ostanke ameriških letalcev ob posredovanju mednarodnega Rdečega križa najprej prepeljali v Beograd, nato pa na vojaško pokopališče St. Louis v državi Missouri v ZDA.
Spominsko obeležje na Vanetini je bilo postavljeno na pobudo civilnega združenja Slovenskogoriški forum Cerkvenjak, in sicer junija 2005 ob 60. obletnici konca 2. svetovne vojne ter s soglasjem svojcev letalcev iz ZDA, ki so tudi prispevali del sredstev za postavitev tega obeležja in spominske table. Istega leta je bila izdana tudi knjižica z naslovom: Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini, ki jo je uredil sedanji župan Marjan Žmavc.
Med letalskimi maketami, ki jih je Aleš Walland zapustil šoli, je bila tudi maketa bombnika B-24, ki je strmoglavilo v Vanetini. Spodnja fotografija prikazuje predajo makete. Walland jo je leta 2006 predal takratnemu pomočniku ravnatelja Marjanu Žmavcu, danes županu občine Cerkvenjak.
Omenjena maketa ameriškega bombnika je bila iz šole domnevno odtujena. Novo maketo, tokrat v vojaško zeleni barvi, je izdelal Darko Skok in jo 13. marca predal županu Žmavcu. Želja po nadomestni maketi je bila izražena na občnem zboru Aerokluba Sršen. Kot pravi Skok, se je potrudil, da je letalski model čim bolj podoben strmoglavljenemu letalu. Prejšnja maketa je sicer ustrezala modelu bombnika, ni pa imela ustreznih oznak in barve.
O razvoju letalstva v Cerkvenjaku je spregovoril mag. Vito Kraner
Mag. Vito Kraner, pilot ultralahkih letalnih naprav (ULN) in tajnik Aerokluba Sršen Cerkvenjak, je včeraj spregovoril o razvoju letalstva v Cerkvenjaku. Leta 2001 je sedem ljubiteljev letenja ustanovilo Aeroklub Sršen Cerkvenjak, ki danes združuje tri sekcije: letalsko, modelarsko in motorne padalce. Najprej so leteli samo z motornimi zmaji in motornimi padali s priložnostnih mest (večjih travnikov) po občini, kmalu zatem so začeli z urejanjem osnovne steze na vzletišču v Čagoni v dolžini 400 metrov. Prvo registracijo vzletišča, dolgega 400 metrov, so opravili leta 2004, predvsem in zaradi organizacije državnega prvenstva, kajti junija tega leta so že pripravili državno prvenstvo z motornimi padali.
Leto kasneje so organizirali svojo prvo državno prvenstvo ultralahkih letalnih naprav z dvosedi, leto 2005 pa si bodo zapomnili tudi po letalski nesreči, v kateri sta umrla inštruktor in pilot motornega zmaja Jože Gajser ter učenec Aljaž Caf, oba iz AK Prlek Ljutomer. V tistem času so se šolali trije kandidati za pilota motornega zmaja, in sicer Aljaž Caf, Vito Kraner ter Ivan Mauko. Slednja sta imela življenjsko srečo in se za las izognila tej nesreči in letita še danes – oba sta sedaj pilota ULN.
Leta 2004 je na osnovni šoli v Cerkvenjaku začel delovati modelarski krožek pod vodstvom modelarja Darka Skoka in njegove družine, postregel je s številnimi mladimi modelarji. Istega leta je modelar Danilo Čerič v okviru kluba ustanovil modelarsko sekcijo, ki jo uspešno vodi že 20. leto.
Leto 2006 si bodo med drugim zapomnili po srečanju z Antonom Rajšpom, znanim cerkvenjaškim pilotom, in Alešem Wallandom, tedanjim direktorjem Aerodroma Maribor. Z gradnjo hangarja za hrambo letal so začeli leta 2011 in jo v letu 2012 s svečano otvoritvijo ob 10. obletnici kluba tudi uspešno zaključili.
Aeroklub Sršen danes združuje 60 aktivnih in podpornih članov, ki imajo v lasti letala Tecnam (2x), Storch (2x), Sting ter tri motorne zmaje PIPISTREL. So udeleženci in organizatorji več državnih prvenstev, vsako leto junija priredijo letalski dan, na vzletišču redno organizirajo delovne akcije. Leta 2019 je Letalski center Maribor k njim začasno preselil posadko, ki izvaja letalsko obrambno pred točo. Vzletišče Cerkvenjak je od takrat aktivno vključeno v sistem letalske obrambe pred točo kot alternativno letališče.
V letu 2023 načrtujejo podaljšanje vzletišča iz 700 na 900 metrov, za kar že pripravljajo ustrezno dokumentacijo oz. dovoljenja. Podaljšanje vzletišča je nujno z vidika povečanja varnosti letenja ter izvajanja protitočne obrambe z večjim dvomotornim letalom. Vzletišče Cerkvenjak je v 20 letih delovanja postalo eno najbolj varnih in sodobno urejenih športnih vzletišč v Sloveniji in tudi širše. Obišče ga vedno več domačih in tujih pilotov. V klubu delajo vse, da bi ta razvoj šel naprej in da bi v prihodnje še več obiskovalcev in turistov v Slovenskih goricah obiskalo tudi njih in bilo deležno panoramskega letenja, ki ga uspešno izvajajo skupaj z Letalskim centrom Maribor.
