Na Dražen Vrhu v občini Sveta Ana se nahaja tako imenovana Kaplova domačija, stara cimprana hiša, ki je bila zgrajena okoli leta 1850. Gre za panonski tip hiše, pri gradnji katere je bil uporabljen leseni material, polovica objekta, ki ima značilni zunanji vhod v klet, je podkletena z opečnim obokom. Družina Kapl, ki je pred tem živela na sosednjem zemljišču, je leta 1967 kupila omenjeno domačijo in v njej živela približno 20 let. V tistem času so začeli v neposredni bližini graditi novo stanovanjsko hišo, v kateri živijo še danes.
V povsem obnovljeni hiši se nahaja avtentično pohištvo, izdelano pred 100 leti
Kaplova domačija je danes povsem obnovljena in restavrirana po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor ter zaščitena kot etnološki spomenik. V njej se nahaja restavrirano pohištvo, ki je bilo iz masivnega lesa ročno izdelano pred 100 leti (postelje, omare, mize, stoli). “Ena izmed kredenc nosi letnico 1880. Sicer pa je vso pohištvo avtentično, saj je hiša zaščitena z občinskim odlokom,” nam je pojasnil Viktor Kapl, ki je leta 2018 začel z obnovitvenimi deli in pripravo hiše za nastanitev gostov. Že v letu 1924 so sicer v hiši izvajali določena obnovitvena dela, takrat so bila izdelana tudi nova vhodna vrata. Večji poseg v hišo, ki ga je dovolil Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor, je bila zgolj ureditev sanitarnih prostorov za potrebe sprejemanja turistov in možnosti nudenja nočitev v objektu.
V pritličnem delu domačije je stara kuhinja, ob njej shramba ter del prostorov, ki je urejen v sanitarije. V nadaljevanju se nahaja glavna soba, tako imenovana “hiša”, ki vodi v kamro. Kuhinja se nadaljuje v hodnik (“priklet”), desno od njega je še ena velika soba (“štubl”). Na podstrešju je urejena zbirka orodja in drugih predmetov iz preteklega življenja na kmetiji, ki jo je uredil Pokrajinski muzej Maribor.
Na podstrešju so uredili sobo groze, ki privlači zlasti mlade zaljubljence
Posebnost podstrešja Kaplove domačije je manjša soba, nekoč imenovana “hiška na dilah”. “Po ustnem izročilu, kar je potrdili tudi moj 93-letni oče, je bila v tistem prostoru, pred približno 100 leti, zaprta ženska. Zakaj natanko, ni znano, prav tako ni jasno, kdo je bila. Kažeta pa na to majhna masivna vrata in lesena ključavnica na zunanji strani z lesenim ključem,” še pove Kapl in doda, da je to sobo obnovil in jo spremenil v »horror room« (sobo groze). “Sobo smo na novo ometali z ilovico in slamo, strop je lesen, nov je tudi pod. Pred tem sta bila na tleh le ilovica in slama. V sobo, v kateri se nahaja dvoje oken s križi, smo postavil dve postelji.”
Soba je med turisti zelo priljubljena, v njej pogosto prespijo. Kot pravi naš sogovornik, legenda o zaprti ženski privlači zlasti mlade zaljubljence, nekoliko nenavadna in za koga tudi grozljiva pa je pot, ki vodi do sobe. Dostop do nje je mogoč le preko širokega podstrešja. Po Kaplovih besedah so tudi strokovnjaki potrdili, da je lesena ključavnica z lesenim ključem nekaj posebnega, zagotovo pa je bila izdelana na domačiji. Pri tem je zanimivo, da je tudi na notranji strani majhnih masivnih vrat ohranjen lesen zapah. “Gre za debel, kot rečemo, “rigl”, od katerega je bila v gospodarjevo spalnico speljana posebna vrv, ki je bila zvezana na njegovo posteljo. Tako je lahko iz spodnjega prostora s pomočjo vrvi zaprl zapah in tudi opazil, ali je kdo poskušal pobegniti iz sobe. Odprtina za vrv je še vedno ohranjena.”
Od leta 2019, ko se Kaplova domačija nahaja na Bookingu in Airbnbju, je tam, v spodnjih prostorih in v sobi na podstrešju, prenočilo veliko turistov. V lanskem letu so gostili veliko slovenskih gostov, ki so za nastanitev koristili turistične bone, sicer pa se pri njih ustavi veliko Nemcev, Belgijcev, Nizozemcev, Poljakov, …
Gostje se vrnejo v življenje dedkov in babic
“Gre dejansko za pobeg iz mesta na podeželje. Gostom ponudimo zgodbo in jih popeljemo v življenje, kot so ga živeli naši predniki pred 100 leti. V hiši ni televizorja niti wifi-ja, štedilnik je na drva, ki jih je potrebno najprej nasekati v drvarnici. Otroci lahko gredo h kokošim na gnezda po sveža jajčka za zajtrk. Na vrtu jih čaka sezonska zelenjava in ko so žejni, gredo v klet, kjer jim natočimo domače vino. Otroci si lahko ogledajo živali (koze, zajčke, kokoši) in jih nahranijo ali pa pri sosedu jahajo ponije. Turistom ponujamo tudi delavnice v povezavi s čebelarstvom, saj imamo za hlevom čebelnjak, žena pa, če je interes, prikaže pripravo in peko slovenjegoriške gibanice v krušni peči,” še pove Kapl.
Zraven stare cimprače se nahaja gospodarsko poslopje, ki ima prav tako status lokalne kulturne dediščine. Tam si je mogoče ogledati starinsko orodje (od zrnja do moke).
