Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se danes začenja tridnevni sejem Megra, 31. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti. Tokrat bosta v ospredju dve temi. Prva je kadrovska kriza v panogi kot posledica dogajanja v zadnjih desetih letih, ko je zanimanje za to delo med mladimi drastično upadlo. Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter programski vodja sejma Megra Gregor Ficko opozarja, da se srečujemo zlasti s pomanjkanjem gradbenih tehnikov in inženirjev. “Celotna paleta poklicev v gradbeništvu v zadnjih letih na šolah doživlja izrazit osip. Ker želimo ta trend obrniti, smo na sejmu Megra organizirali tako imenovani izobraževalni dan v gradbeništvu, na katerem se bo predstavilo več šol; od srednjih tehničnih in strokovnih gradbenih šol do fakultet. Predstavili se bodo tudi določeni delodajalci, zavodi, predstavljene bodo novosti v gradbeništvu, ki zanimajo mlade (digitalizacija, …). Želimo, da bi se mladi v večji meri odločali za poklic gradbinca, ki je perspektiven poklic, in je tudi v teh negotovih časih še vedno najbolj stabilen.”

Na obeh fakultetah letno diplomira le med 50 in 60 diplomantov

Ficko opozarja, da se bo v desetih letih upokojilo okoli 2500 diplomiranih gradbenih inženirjev z licenco. “Če želimo opravljati najodgovornejše funkcije na gradbiščih, kot npr. odgovorni projektanti ali vodje projektov pri gradnji cest, stanovanjskih objektov, ..  je potrebno imeti licenco. In 2500 licenciranih gradbenih inženirjev se bo upokojilo.”

Na drugi strani pa letno na obeh fakultetah za gradbeništvo diplomira med 50 in 60 diplomantov, kar v naslednjih desetih letih pomeni največ 600 novih gradbenih inženirjev, kar predstavlja le četrtino potrebnih kadrov. In kje so rešitve? “V posodobitvi izobraževalnih programov, ki se morajo približati mladim ter postati bolj sodobni in digitalni. Gradbeništvo ni samo prah in kamen, kot še vedno gledamo na starih podobah. Pomembna je tudi ustrezna štipendijska politika v podjetjih, ki zagotavlja pravočasno novačenje perspektivnih kadrov, država pa mora poskrbeti za stabilnost. Da v gradbeništvu ne prihaja do nihanj oziroma oscilacij. Dogaja se namreč, da so gradbena podjetja v določenem obdobju prekomerno zasedena, v naslednjih letih pa so priseljena, ker ni dela, v odpuščanje, branža pa začne propadati, kot se je zgodilo leta 2009.”

V tem trenutku namreč v gradbeništvu primanjkuje vseh delavcev; od pleskarjev, tesarjev, mizarjev, železokrivcev, zidarjev, parketarjev do obračunskih tehnikov, vodij gradbišč, projektantov, …

Kot še dodaja Gregor Ficko, se trend zaposlovanja v gradbeništvu že počasi obrača na bolje, vendar še vedno ni to tisto, kar si želimo. “Na sejmu bomo predstavili tudi propagandni film o gradbeništvu, s katerim se obračamo na mlado generacijo.” V tem trenutku namreč v gradbeništvu primanjkuje vseh delavcev; od pleskarjev, tesarjev, mizarjev, železokrivcev, zidarjev, parketarjev do obračunskih tehnikov, vodij gradbišč, projektantov, … “Preden priučimo dober kader, potrebujemo okoli pet let, da ga peljemo skozi vse faze in da po šolanju osvoji tudi tehnične oziroma operativne značilnosti poklica.”

Gregor Ficko: Indeksacija cen je edina prava rešitev

Druga tema Megre pa bodo gospodarske razmere, saj so cene nekaterih izdelkov zaradi epidemije in vojne v Ukrajini poletele v nebo. Kot je znano, se vsa gradbena podjetja, še posebej manjša, srečujejo z enormnimi podražitvami gradbenih materialov, zlasti armatur, bitumna, cementa, inoxa, … V petek bo na to temo v Gornji Radgoni strokovni posvet Podražitve v gradbeništvu – obveznosti, pristojnosti in pravice pogodbenih partnerjev. “Želimo predstaviti različne poglede na reševanje te krize, na katero se država v tem trenutku še ni odzvala najboljše. Govorimo o javnih naročilih. Državi, javnim naročnikom  in izvajalcem želimo s predlogami, pobudami dati izhodišča, kako se lotili reševanja težav zaradi podražitev gradbenih materialov in težav v pogodbenih obveznostih, ki so vezane na pandemijo in vojno v Ukrajini. Težave je potrebno reševati v smeri, da izvajalci ne bodo imeli finančnih težav, s katerimi se soočajo zdaj,” je še pojasnil Gregor Ficko.

Problem imamo zlasti na tam, kjer so med naročniki in izvajalci sklenjene pogodbe s klavzulo fiksnih cen.

Italija je za reševanje tega problema sprejela poseben zakon, s katerim regulira ceno 35 reprezentativnim gradbenim materialom, Hrvaška pa bo po Fickovih besedah z majem dobila indeks prodajnih cen, ki bodo v pomoč gradbincem. In prav indeksacija cen, tako Ficko, je edina prava rešitev: “Indeksacija cen ponuja rešitev, kako cene z revalorizacijo umestiti na pravo raven. To ni nič novega, ta ukrep v Sloveniji poznamo že več kot 50 let. Uporabljali smo ga v bivši državi, v času hiperinflacije, tudi v času osamosvojitve, ko smo se prav tako srečavali z inflacijo, res pa je, da zadnjih 15 let tovrstnih težav v Sloveniji nismo imeli. Država bi torej morala sprejeti predpis, da se za reševanje valorizacije cen uporablja metoda indeksov, in to tako za zasebne kot tudi javne investitorje.”

“Problem imamo zlasti na tam, kjer so med naročniki in izvajalci sklenjene pogodbe s klavzulo fiksnih cen. To pomeni, da mora izvajalec po takšni ceni, kot je določena v pogodbi, delo izvesti, vemo pa, da lahko že od datuma oddaje ponudbe in podpisa pogodbe pride do drastičnih sprememb vhodnih podatkov, ki jih je izvajalec upošteval pri svoji kalkulaciji.”