Nekaj večjih in tudi manjših štajerskih vinarjev ter tukajšnje strokovne ustanove so se povezali v Združenje Vinorodna Štajerska, saj želijo v prihodnje na ta način regijo kot vrhunsko vinorodno rastišče z bogato vinsko kulturo predstavljati pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska. Združenje je prostovoljna, nepridobitna in nepolitična organizacija, ki združuje vinogradnike in vinarje z vinorodnega območja Štajerska Slovenija. Ti se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo vina, nastopajo na trgu in imajo svoje blagovne znamke.

Pogovarjali smo se s predsednikom združenja Božidarjem Grabovcem iz podjetja Verus vinogradi, ki nam je povedal, da je ideja o povezovanju štajerskih vinarjev stara že nekaj let, nastala pa je na pobudo tukajšnjih strokovnih institucij – mariborske fakultete za kmetijstvo, kmetijsko gozdarskih zavodov v Mariboru in na Ptuju in kroga vinarjev. “Intenzivni sestanki na temo združevanja so bili v lanskem letu, nanje pa so bili povabljeni vsi pomembnejši akterji; od velikih do manjših vinskih kleti. Šlo pa je za tržne pridelovalce, ki se z vinarstvom ukvarjajo profesionalno.” 16. marca so tako v Ormožu na ustanovni skupščini Združenja Vinorodna Štajerska potrdili statut, osnovna programska izhodišča ter izbrali vodstvo združenja.

V združenje so se vključile tudi večje vinske kleti

Trenutno je v združenje vključenih 15 vinarjev, v našem okolju so to Ptujska in Radgonska klet, Puklavec Family Wines, Zlati grič, Dveri Pax in nekatere manjše kleti. Svojo namero o pridružitvi je sicer izrazilo več kot 40 vinarjev, ki jih bodo še vabili k sodelovanju. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti.

Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.

In zakaj so se odločili za ustanovitev združenja? “Osnovni cilj je skupna promocija naših vin in Štajerske kot vinorodnega okoliša. V pasu od avstrijske do hrvaške meje smo vinogradniki na območju levo in desno od Drave precej razpršeni. Gre za številna manjša območja, ki se sama težko promovirajo, združeni pa predstavljamo lep paket, in to od Svečine, Maribora, Haloz, Jeruzalem Ormoža, Gornje Radgone, … Vsako območje ima svoje značilnosti, atribute, ki jih lahko v okviru združenja zelo dobro predstavimo. S tem bomo tako doma kot v tujini dvignili prepoznavnost in ugled vin tega vinorodnega okoliša ter uvrstili Štajersko na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij. Hkrati pa gre za izboljšanje vinorodnega okoliša kot vinske destinacije v smislu gastronomije in turistične ponudbe,” je še pojasnil Grabovac.

Najprej bodo oblikovali spletno platformo

Kot prvo nalogo so si v združenju zadali oblikovanje spletne platforme, na kateri bodo predstavili posamezne pomembne točke vinorodnega okoliša in stebre, na katerih stoji tukajšnja vinska zgodba. “Poleg tega že letos načrtujemo obisk tujih novinarjev, ki bodo poskrbeli za promocijo združenja in za to, da se Štajerska uveljavi kot vinska regija. To si zaslužimo, saj imamo vinsko kvaliteto in zgodovino.”

Rebernišek: Štajerska vina so v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga

Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andreja Reberniška gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji. Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji. Kot je dodal za STA, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, ki se izražajo v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu ter eleganci. “To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, nenazadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih.” K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najbolj pomembno, da sledijo slogu tukajšnjih vin ter imajo izdelano celostno grafično podobo.

Povezovanje pozdravljajo tudi na kmetijski fakulteti in Ptujski kleti

Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Stanislav Vršič pa je vesel predvsem, da je pobuda za povezovanje prišla od pridelovalcev grozdja, ki so pripravljeni zagon združenja tudi sami financirati. Sicer pa je po njegovih besedah potrebno samozavest vinarjev v regiji dvigniti na še višjo raven. “Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami. To nam mora biti cilj in kot sem razbral iz razprav vinarjev ob ustanavljanju združenja, je ta cilj postavljen,” je za STA dejal Vršič, a dodal, da je samo od vinogradnikov odvisno, ali bo pobuda za sodelovanje trajna, pa tudi, da se morajo zavedati, da si hitrih rezultatov ni mogoče obetati.

Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami.

Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi za njih, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki delajo na promociji, dvigu kakovosti in cenovni politiki. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.