Zbiranje 40.000 podpisov, s katerimi bi sprožili referendum za ohranitev vode, je v polnem teku. Civilna iniciativa Za pitno vodo je glas o tem, da je “usoda vode v naših rokah”, širila tudi v Mariboru, po vsej Sloveniji pa podpise zbirajo v glavnem prostovoljci Mladih za podnebno pravičnost. Prostovoljci se v času uradnih in poslovnih ur nahajajo pred upravnima enotama v Mariboru in Račah in mimoidoče nagovarjajo k podpisu. Digitalni podpis je mogoče oddati tudi na spletnih straneh eUprave, v kolikor imate ustrezno digitalno potrdilo.
V svoje vrste vabijo tudi prostovoljce
Tedensko na profilih svojih družabnih omrežij objavljajo urnik in lokacije, kje je podpis možno oddati. “Mimoidočim oziroma obiskovalcem upravnih enot ponujamo obrazce, ki jih, če želijo prispevati k ohranitvi kvalitetne pitne vode, morajo izpolniti in podpisati pred uradno osebo na upravni enoti, kasneje pa lahko izpolnjen obrazec, podpisan z overjenim podpisom, predajo nam, da jim ga ni treba poslati po pošti na Inštitut 8. marec,” pojasnjujejo v organizaciji Mladi za podnebno pravičnost.
Med njimi nas je nekaj pripadnikov nevladne organizacije Mladi za podnebno pravičnost Maribor, vendar je večina prostovoljcev, ki niso povezani z nami ali drugimi okoljevarstvenimi organizacijami in preprosto želijo pomagati, ker se zavedajo, da je situacija resna. Ob tem želimo poudariti, da nam prostovoljcev primanjkuje, saj z dežurstvom ne moremo pokriti celotnega časa uradnih in poslovnih ur na upravnih enotah, zato vabimo vse, ki želijo pomagati ohraniti kakovostno pitno vodo oziroma zbirati overjene podpise, da nas kontaktirajo.
Obrazec je pobuda volivca zahtevi za razpis referenduma, na katerem se lahko nov Zakon o vodah razveljavi. Podpis je mogoče na upravnih enotah in krajevnih uradih overiti tudi, ko prostovoljcev tam ni, saj so obrazci na voljo tudi v notranjosti upravnih enot. Natančno izpolnjene in podpisane (z overjenim podpisom) obrazce lahko podpisniki pustijo tudi na nekaterih lokacijah, kot so restavracija Slovegija, kavarna Hikofi, GT22, Ropotarnica in Pekarna Magdalenske mreže.
Trenutno aktiv prostovoljcev Mladih za podnebno pravičnost v Mariboru in okolici sestavlja približno petnajst vztrajnih ljudi. “Med njimi nas je nekaj pripadnikov nevladne organizacije Mladi za podnebno pravičnost Maribor, vendar je večina prostovoljcev, ki niso povezani z nami ali drugimi okoljevarstvenimi organizacijami in preprosto želijo pomagati, ker se zavedajo, da je situacija resna. Ob tem želimo poudariti, da nam prostovoljcev primanjkuje, saj z dežurstvom ne moremo pokriti celotnega časa uradnih in poslovnih ur na upravnih enotah, zato vabimo vse, ki želijo pomagati ohraniti kakovostno pitno vodo oziroma zbirati overjene podpise, da nas kontaktirajo,“pozivajo v organizaciji.
Obrazec je pobuda volivca zahtevi za razpis referenduma, na katerem se lahko nov Zakon o vodah razveljavi. Podpis je mogoče na upravnih enotah in krajevnih uradih overiti tudi, ko prostovoljcev tam ni, saj so obrazci na voljo tudi v notranjosti upravnih enot. Natančno izpolnjene in podpisane (z overjenim podpisom) obrazce lahko podpisniki pustijo tudi na nekaterih lokacijah, kot so restavracija Slovegija, kavarna Hikofi, GT22, Ropotarnica in Pekarna Magdalenske mreže.
Zbiranje pa poleg Mladih za podnebno pravičnost organizira in podpira široka mreža strokovnjakov, okoljevarstvenih in drugih civilnodružbenih organizacij, med njimi: Inštitut 8. marec, Zveza tabornikov Slovenije, civilna iniciativa DANES!, Društvo Amnesty International Slovenija, Eko Krog, društvo EKO Anhovo in dolina Soče in še mnoge druge.
Najbolj sporen člen, ki omogoča gradnjo na priobalnem pasu
V organizaciji so predvsem kritični do sprejemanja zakona o vodah. Kot je znano, ga je državni zbor sprejemal po skrajšani javni razpravi, členi z največjim vplivom na stanje voda pa so bili v predlog vneseni šele po končani javni razpravi, v skladu z željami ministrstva za gospodarstvo in mimo opozoril stroke.
Nesprejemljivo je, da se postavlja zasebni kapital pred pravico do kvalitetne pitne vode kot javne dobrine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar posledično počasi pelje do tega, da čista pitna voda ne bo več na voljo številnim prebivalcem.
“Nov zakon o vodah je sporen, saj na priobalnih območjih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in drugih objektov. Dovoljena je gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd. Člen, ki to določa, je preširok in predstavlja resna tveganja za degradacijo tal in posledično za onesnaževanje površinskih voda ter podzemnih voda, predvsem tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles,” opozarjajo pri Mladih za podnebno pravičnost.
Ob tem poudarjajo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. “Nesprejemljivo je, da se postavlja zasebni kapital pred pravico do kvalitetne pitne vode kot javne dobrine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar posledično počasi pelje do tega, da čista pitna voda ne bo več na voljo številnim prebivalcem,” pravi Lora Castellani Ruedl iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost Maribor.
Nov zakon o vodah je sporen, saj na priobalnih območjih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in drugih objektov. Dovoljena je gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd.
V organizaciji so nedavno na omenjeno problematiko opozorili tudi z odmevno akcijo Pozidane reke. Več kot sto prometnih tabel po celotni Sloveniji so opremili z napisom “pozidana” ter tako opozorili na prihodnost, ki nas čaka brez referenduma in nagovorili bodoče podpisnike.
