Mestna občina Maribor (MOM) že od leta 2010 redno pripravlja Akcijski načrt za izboljšanje enakih možnosti za invalide, ki velja za 4 oz. 5 letno obdobje. Nazadnje je bil sprejet akcijski načrt za obdobje med letoma 2015-2021. Za realizacijo akcijskega plana skrbi Svet invalidov, ki je posvetovalno telo župana in strokovne službe MOM. Na občino smo naslovili vprašanje, kaj je bilo storjeno za invalide v zadnjem obdobju: »Vsako leto izvedemo številne spuste robnikov pločnikov po vsem mestu, zarisanih je tudi vedno več novih parkirnih mest za invalide. V decembru 2018 je bila končana prilagoditev sanitarij za invalide v osrednji občinski stavbi, kjer domuje tudi Upravna enota Maribor, na lokaciji Ul. heroja Staneta 1. Prilagojene sanitarije so v pritličju stavbe ob dvigalu. V letu 2019 se je na predlog invalidov začel postopek za vgradnjo dvigala v Narodnem domu, kjer naj bi se dela začela v kratkem in končala v začetku leta 2022.«

Najpogostejša ovira stopnice in zastarela infrastruktura

Dodali so še, da je mariborski župan Saša Arsenovič sodeloval pri pogovorih za brezplačen mestni avtobus za starejše od 65 let in invalide z EU kartico ugodnosti. Izpostavili pa so še projekt Danova, katerega namen je izboljšati dostopnost železniških in avtobusnih postaj za slepe in slabovidne ter projekt Multimodalne mobilnosti z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2019 financiralo ministrstvo za infrastrukturo. Glavni cilj projekta je izboljšati mobilnost slepih in slabovidnih, gibalno oviranih, starejših in šolajočih otrok, ki se uvrščajo med bolj ranljive udeležence v prometu. Eden glavnih rezultatov projekta je vzpostavljen javni pregledovalnik oz. državni zemljevid multimodalne mobilnosti.

Kot najpogostejše arhitektonske ovire, s katerimi se soočajo invalidi, na občini navajajo predvsem stopnice v različnih javnih stavbah, med katere spada tudi občinska stavba na Ulici heroja Staneta in Narodni dom Maribor. Pri tem dodajajo, da je veliko omenjenih objektov pod spomeniško zaščito, kar onemogoča njihovo odpravljanje. »Sam živim nekoliko izven središča mesta, vendar lahko zagotovim, da so stavbe, kot je npr. pošta, dobro dostopne invalidom. Mislim pa, da Muzej narodne osvoboditve ni dobro prilagojen invalidom oz. ima prilagojeno zgolj pritličje, ne pa tudi zgornjih nadstropij, kjer so razstave. Težavo lahko predstavljajo tudi manjkajoče granitne kocke, saj se lahko v luknjo zatakne kolo od vozička,« je za Maribor24 dejal Matevž Jarc, član Društva študentov invalidov Slovenije, ki obiskuje Filozofsko fakulteto v Mariboru.

Glede dostopa do izobraževalnih institucij je Jarc dejal, da jih večina ima ustrezno urejen dostop za invalide in ob tem dodal, da je društvo pripravljeno študentom invalidom tudi pomagati, v kolikor ti potrebujejo pomoč. »Društvo ima tudi kombi, ki ga ponudi za prevoz, če moramo kam nujno iti,« je še povedal Jarc. Izpostavil je, da ga moti le-to, da ima večina miz v predavalnicah polico, kar invalidom onemogoča normalno sedenje. Izogniti pa se ni mogel niti ozkim prehodom in stopnicam, ki jih opaža v okolici študentskih domov, čeprav sam ne biva v njem, saj prihaja iz Maribora.

Potrebe invalidov izpostavljene tudi v participativnem proračunu

Zanimivo je tudi dejstvo, da je predlog za izboljšanje položaja invalidov bil sprejet tudi v participativnem proračunu. S predlogom so seznanjeni tudi na MOM-u, kjer pravijo, da se projekt izvaja od avgusta letošnjega leta, njegov namen pa je, da »se enkrat na mesec izvedejo vodeni ogledi Maribora za osebe s posebnimi potrebami ter druge invalide, starejše … Pričakujemo, da se bo skozi ta projekt tudi pokazalo, kje so v Mariboru tiste točke, ki so najbolj potrebne sanacije in prilagoditev.« Tudi Matevž Jarc je dejal, da ve za ta predlog, ki ga navdaja z zadovoljstvom. »Izmed stavb, ki niso prilagojene invalidom zagotovo velja izpostaviti Prvo in Tretjo gimnazijo. Sam med obiskovanjem srednje šole s tem nisem imel težav, vendar menim, da če imamo ta sredstva na razpolago, bi jih lahko uporabili za reševanje omenjenih težav. Poleg tega so študentski domovi stara infrastruktura, zato so potrebni obnove. Po informacijah, ki jih imam, pa lahko rečem, da v njem ne bi mogel bivati, saj študentje invalidi potrebujemo celotno sobo zase in si je ne moremo deliti.«

Težavo predstavljajo tudi javne sanitarije

Nad idejo, da se mesto približa osebam s posebnimi potrebami, je navdušen tudi predsednik Mestni četrti center Sašo Drobnak: »V Mestni četrti Center Maribor smo hvaležni za pobudo, da se mestno jedro na prijazen in organiziran način približa osebam z gibalnimi omejitvami in posebnimi potrebami. Strokovno vodeni ogledi udeležencem pomagajo preseči neprijetne infrastrukturne pomanjkljivosti, predvsem pa spodbujajo druženje in celostno spoznavanje našega mesta. Iskrene pohvale si zaslužijo tako pobudniki kot vsi tisti, ki so omogočili hitro in uspešno izvedbo projekta skozi participativni proračun.«

Drobnaka smo tudi vprašali, zakaj Maribor po njegovem mnenju ni invalidom prijazno mesto: »Pri vključevanju oseb z gibalnimi omejitvami in posebnimi potrebami, se v Mariboru soočamo predvsem s pomanjkljivo infrastrukturo. Izpostavil bi zlasti problem javnih sanitarij, ki v našem mestu večinoma nimajo ustreznega dostopa za invalide. Izrazit primanjkljaj opažamo tudi pri igralih za otroke s posebnimi potrebami. V mestnem parku je z invalidskim vozičkom dostopna zgolj gugalnica na robu otroškega igrišča, po manjših igriščih v centru pa specialna igrala niti niso na voljo. V Mestni četrti Center se nadejamo, da bo občina v okviru načrtovane prenove otroških igrišč, to stanje v prihodnje bistveno izboljšala.«

Zanimalo nas je, kako MOM sodeluje z invalidskimi društvi. »MOM z invalidskimi društvi v Mariboru zelo dobro sodeluje. Že leta 2009 je bil ustanovljen Svet invalidov, ki je posvetovalno telo župana, in tako ostane tudi ob vsakokratni menjavi župana. V Svet invalidov je vključenih kar 18 mariborskih invalidskih društev, ki so večinoma medobčinska. Preko Sveta invalidov ali pa individualno, s sestanki pri županu ali pristojni podžupanji, in po e-pošti invalidi seznanjajo vodstvo občine s problematiko. Zelo je zaželeno tudi, da invalidi, ki najbolje poznajo težave, sami predlagajo rešitve. Če je le mogoče, se pristojni odzovejo in skupaj poiščejo ustrezne rešitve. Mestna občina Maribor sofinancira programe društev preko razpisov za izvajanje socialnih programov, razpisa za ohranjevanje zdravja, razpisa za šport invalidov in drugo. Svet invalidov vsako leto daje pobude za izboljšanje enakih možnosti invalidov, tako na lokalni kot na državni ravni,« so o sodelovanju z invalidskimi društvi v Mariboru povedali na MOM.