Sezonsko delo v kmetijstvu se najpogosteje opravlja na podlagi pogodb, ki ne pomenijo zaposlitve; na primer na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu in drugih pogodb civilnega prava. Zavod RS za zaposlovanje vsako leto objavi informacije o ponudnikih začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, saj iskalci zaposlitve po njih povprašujejo in so priložnost za dodatni zaslužek.

Trenutno je na spletni strani objavljenih 16 ponudnikov sezonskega dela v kmetijstvu, kjer iščejo 688 delavcev, do katerega lahko dostopate tukaj.

Sezonsko delo primerljivo s študentskim

Sezonsko delo je tudi letos zelo popularna možnost dodatnega zaslužka. Od pobiranja jagod v začetku junija do obiranja jabolk in hrušk ter grozdja jeseni, se sezonsko delo v smislu dodatnega zaslužka v veliki meri obrestuje. Od 1.4.2023 je najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu 6,92 eura, torej enako kot bruto minimalna urna postavke za študentsko delo.

Tovrstno delo lahko opravljajo tudi brezposelne osebe, čeprav je zaželjeno, da imajo izkušnje nam je povedala Samanta Ribič, predstavnica kadrovske enote podjetja Puklavec Family Wines: »Tudi upokojenci lahko delajo po pogodbi o začasnem in občasnem delu, kar ne vpliva na status ali pokojnino. Upokojenci so dobrodošli vsi, ki so pripravljeni in so fit. Tudi študenti se lahko zaposlijo preko sezonskega dela ali napotnice.«

V primerih, ko so brezposelne osebe prejemniki denarnega nadomestila, lahko dodatni prejemki iz naslova opravljenega sezonskega dela vplivajo na znižanje njihovega denarnega nadomestila, a le, če mesečno prejmejo več kot 200 EUR neto.

Največje potrebe po sezonskem delu so v vzhodni in severovzhodni Sloveniji

Izvajalci sezonskih del v kmetijstvu tekom leta iščejo delavce za opravljanje različnih del: spomladi iščejo predvsem delavce za delo v hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja. Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v SV in V Sloveniji, npr. na območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota, Maribor, Celje, Ptuj in Sevnica.

Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, saj poteka na odprtem in ni visoko plačano v primerjavi z ostalimi ponudbami na trgu dela. Zanj se odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom in že imajo izkušnje s tovrstnim delom, zato je med njimi tudi več starejših delavcev, potrdi tudi Ribičeva.

Sezonsko delo tujcev možno le v kmetijstvu in gozdarstvu

Ponudbe sezonskega dela v kmetijstvu se torej med seboj razlikujejo. Za nekatere je lažje najti delavce (obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine. Glede na določila slovenske zakonodaje, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, je sezonsko delo tujcev možno le v kmetijstvu in gozdarstvu.

Zavod RS za zaposlovanje je v letu 2023 izdal 484 delovnih dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu in 170 soglasij k enotnemu dovoljenju za sezonsko delo v kmetijstvu. Velika večina dovoljenj in soglasij je bila izdanih za delo tujcev iz BIH in Srbije. Največ vlog za delovna dovoljenja in soglasja je s strani delodajalcev z območja posavske in celjske regije.

Iz drugih držav EU sezonsko delo v kmetijstvu v Sloveniji pogosteje opravljajo delavci iz Romunije in Hrvaške, slednji delo pogosto opravljajo v obmejnih področjih, kot dnevni migranti.

V turistični sezoni največ povpraševanja v gostinstvu in turizmu

Delodajalci v primeru potreb, ki so vezane na sezono, praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Poslužujejo pa se tudi drugih oblik dela, na primer študentskega dela predvsem tekom viška turistične sezone, so sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje.

Podatke o prostih delovnih mestih, ki so jih delodajalci sporočili Zavodu, lahko najdete na tej povezavi.

Kaj pa sezonsko delo v tujini?

Slovenski državljani po oceni Zavoda RS za zaposlovanje dela preko 2000 slovenskih delavcev, število le-teh pa se v poletni sezoni bolj poveča kot pozimi. Drugo področje sezonskega dela je kmetijstvo, kjer se slovenski delavci odločajo za sezonska dela običajno v obmejnih regijah v Avstriji in Italiji, kjer je plačilo višje kot v Sloveniji. Tudi Ribičeva doda, da »imamo nekaj takih kandidatov, ki so prej hodili v Avstrijo, pa so se sedaj vseeno odločili, da bodo rajši delali v Sloveniji.«

Pri mobilnosti v EU še opažajo, da se za opravljanje sezonskih del v drugih državah EU pogosteje odločajo tudi mladi, ki pa jim na primer delo v turizmu predstavlja predvsem priložnost za zaslužek in spoznavanje drugih držav, ne pomeni pa dolgoročne karierne izbire.

Agencije premalo angažirane

Zakon, ki ureja trg dela ureja tudi obveznosti delodajalca za zagotavljanje dela: zagotavljanje vseh pravic iz delovnega razmerja, delodajalec za zagotavljanje dela od napotenega delavca in kandidata za zaposlitev ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi, sporočajo iz Zavoda RS za zaposlovanje.

Ribičeva omenja, da agencije iz njihovih izkušenj niso za sezonska dela toliko angažirane: »Smo probali vzpostavit neke določene stike, ampak smo sami bili bolj učinkoviti. Bi si pa vsak v prekmursko-prleškem delu, od delodajalcev, ki imajo veliko potrebo po količini delavcev v sezonskem času, želel agencije, ki bi pomagala pri iskanju, saj bi to močno olajšalo delo.«