Tudi v letošnjem letu bodo sezonska dela v kmetijstvu predstavljala pomemben del ponudbe prostih delovnih mest. Za tiste, ki so brez zaposlitve, so lahko sezonska deča priložnost za dodatni zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj, izpostavljajo na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer zagotavljajo informacije o predvidenih možnostih občasnega sezonskega dela v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah. Informacije objavljajo od spomladi do jeseni, na svojih spletnih straneh.

Prvi oglasi za sezonska dela so tako že na voljo, čeprav ponudba še ni velika. Kot izpostavljajo na Zavodu RS zaposlovanje, je letos prvih ponudb sezonskih del manj, in sicer zaradi vremenskih razmer in pozebe.

Kot izpostavljajo na Zavodu RS zaposlovanje, je letos prvih ponudb sezonskih del manj, in sicer zaradi vremenskih razmer in pozebe.

Seznam bodo sproti nadgrajevali glede na prejete info o ponudbah. Trenutno po Sloveniji potrebujejo predvsem delavce v sadovnjakih, v mesecu maju pa bodo denimo v Beltincih (Panvita) potrebovali okoli 200 oseb za obiranje jagod. Delo se bo opravljalo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

“Prejšnji teden so nas že klicali zainteresirani za delo. Kličejo različni profili, starejši, mlajši, upokojenci, nekaj lanskih delavcev, praktično vse starostne skupine. Iskanje delavcev smo razširili tudi do Maribora,” je za naš medij pojasnila Simona Petek iz Skupine Panvita.

Mnogo domačih delavcev hitro obupa, tujci se radi vračajo

A večina sadjarjev trenutno sploh še ne ve, koliko delovne sile bodo potrebovali, saj so v nedavni pozebi utrpeli veliko škodo, pridelek bo pa posledično izjemno majhen.

“Šele junija bomo videli, koliko delavcev bomo potrebali, saj bomo tedaj tudi lažje ocenili, kako bo z jablanami, ki so v pozebi utrpele veliko škodo. Trenutno kaže zelo slabo. Sicer bi potrebovali podobno število ljudi kakor vsako leto, a mnogi so nezanesljivi. Pridejo za dan, dva, nato obupajo, nekateri bi delali le en teden, a moramo plačevati zdravniške preglede, varstvo pri delu. Vse to je strošek. Spet drugi si za sezonsko delo vzamejo dopust, drugi bi delali štiri ali šest ur na dan, kar je nemogoče. Avstrija sicer v zadnjem obdobju po naših občutkih ni več tako vabljiva, saj je tam delo precej težaško, mnogi si preračunajo, da se jim ne splača,” je dejala Danica Juhart, sadjarka iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici. Dodaja, da se lahko najbolj zanesejo na starejše, saj mladi hitro obupajo, ker to delo ni zanje.

Delavci pridejo za dan, dva, nato obupajo, nekateri bi delali le en teden, a moramo plačevati zdravniške preglede, varstvo pri delu. Vse to je strošek. Spet drugi si za sezonsko delo vzamejo dopust, drugi bi delali štiri ali šest ur na dan, kar je nemogoče.

Tudi v Hmeljarstvu Čas, ki ima nasade hmelja blizu naselja Spodnja Polskava, vsako leto računajo na sezonske delavce. “Pravočasno smo se pripravili in vse uredili, tako da sedaj že imamo dovolj delovne sile. Manjša dela opravljajo Slovenci, glavno delo pa nato romunski delavci, ki se iz leta v leto vračajo. Zadovoljni so oni in tudi mi z njimi,” je povedal Silvo Pogladič iz Hmeljarstva Čas.

Na tem posestvu pridelujejo hmelj od leta 2007. Do takrat je bilo posestvo v zelo slabem stanju z zapuščenimi stavbami in slabo obdelano zemljo. Do danes pa so uspeli večino objektov obnoviti. Modernizirali so proces obiranja in dodelave hmelja, obnovili hmeljske žičnice ter hmeljske nasade usposobili do te mere, da trenutno dajejo ene najboljših pridelkov, saj prihajajo v najbolj rodno obdobje. Njihova starost je od 3 do 5 let.

Zaslužek do 400 evrov, brez da bi se znižalo nadomestilo za brezposelnost

Lani je sicer začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav višina plačila je običajno vzrok, da se ljudje za sezonska dela le stežka odločijo, še posebej zaradi ugodnejše ponudbe iz sosednje Avstrije. Plačilo je sicer od ponudnika do ponudnika različno, nekateri nudijo prevoz, malico ali tudi nastanitev. Tega se zavedajo tudi domači ponudniki sezonskih del, a imajo po eni strani zvezane roke, saj imajo tudi sami velike stroške.

Marsikateri brezposelni se pred tem ni odločil za sezonsko delo tudi zato, ker se je bal izgube pravice oziroma znižanja nadomestila za brezposelnost. Med popravke ukrepov je zato lani vlada uvrstila tudi večanje višine zneska, do katerega lahko brezposelne osebe opravljajo sezonska dela v kmetijstvu, ne da bi se jim znižalo nadomestilo za brezposelnost. Ta znesek se je iz 200 evrov na mesečni ravni zvišal na 400 evrov.

Lani je sicer začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra.

Če torej prejemate denarno nadomestilo za brezposelnost in po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu prejmete več kot 400 evrov, se vam zniža denarno nadomestilo. Pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu mora biti sklenjena med brezposelno osebo in nosilcem ali članom kmetijskega gospodarstva po Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1).

Kadar delate na podlagi drugih pogodb civilnega prava (podjemna pogodba), se vam denarno nadomestilo zniža, če prejmete dodatni dohodek v višini več kot 200 EUR (neto) na mesec.