Samooskrba z lokalnimi živili je velikega pomena, zagotavlja namreč državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe, ki smo ji in ji še bomo priča.
Podražitve so neizogibne, kako je z zalogami
V času nestabilnosti in vojne vihre, ki se odvija v naši bližini, so mnogi v strahu pred pomanjkanjem svoje shrambe dodobra napolnili z osnovnimi živili. Napovedi kažejo, da se bo hrana v prihodnje dodatno dražila, nelagodje in kopičenje hrane pa je povzročilo prazne police in celo omejitve nakupov, saj trgovci le tako lahko poskusijo zagotoviti dovolj artiklov za vse. Če smo se z višjimi cenami osnovnih dobrin že nekako sprijaznili, ostaja nelagodje ob misli, da bi določenih živil ob moteni oskrbi utegnilo celo zmanjkati, oziroma bi se njihova cena tako močno povzpela, da mnogim ne bi bila več dosegljiva.
Ob zapisanem se seveda sprašujemo na kaki stopnji samooskrbe je Slovenija trenutno in kaj bi se na omenjenem področju še dalo postoriti. Na Ministrstvu za okolje, gozdarstvo in prehrano zato ažurno spremljajo stanje na kmetijskih in prehranskih trgih, a se pri uvajanju dodatnih ukrepov zgledujejo po ostalih članicah EU.
Stabilna pridelava hrane in čim višja samooskrba
“Stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane, zagotavljanje prehranske varnosti in čim višja stopnja samooskrbe je prvi cilj kmetijske politike v RS. Podlage za dosego teh ciljev so opredeljene v Zakonu o kmetijstvu, Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« ter osnutku Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027,” pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.
Ministrstvo je omenjeni strateški načrt spisalo tako, da bi zagotovilo pogoje in potenciale za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje ter stabilnost in odpornost dohodkov kmetijskih gospodarstev ter zagotavlja vlaganja v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Ob tem se trudi za tesnejša, dolgoročnejša razmerja med primarnim sektorjem in živilsko-predelovalno industrijo, ki so ključna tudi z vidika odzivanja na zaostrene gospodarske razmere.
Eden temeljnih ciljev je še zagotavljanje kratkih oskrbnih verig ter spodbujanje prodaje lokalno pridelane hrane, kar je nenazadnje prioriteta skupne politike EU.
“Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko projekta ”Tradicionalni slovenski zajtrk” ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave (po novem združena »šolska shema«) z vsemi svojimi spremljevalnimi aktivnostmi,” pojasnjujejo.
Strateški načrt 2023 – 2027 trenutnih razmer še ni predvideval
“V strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027, ki smo ga Evropski komisiji posredovali konec preteklega leta, še ni upoštevan vidiki vojne v Ukrajini. Sedaj je pripravljen tako, da zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, to pa predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi v sektorjih v težavah,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Na ministrstvu še pojasnjujejo, da se na evropski ravni ukvarjajo predvsem s tem, da bi stopnjo samooskrbe še povišali, spremenjene razmere pa upoštevali tudi v nacionalnih strateških načrtih.
Za Slovenijo je trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni. Vsekakor pa je potrebno storiti vse za dobro letino v letu 2022 in naslednjih letih. Če je med predlogi tudi dodatno subvencioniranje kot spodbuda, za zdaj na ministrstvu niso komentirali.
Lanski pridelek nekoliko nižji kot leto poprej
Hektarski pridelki večine rastlinskih pridelkov so bili v letu 2021 manjši kot v letu 2020. Pri žitu so bili večinoma manjši od rekordnih v letu prej, pri čemer so bili, razen pri koruzi za zrnje, večji od povprečja v letih 2016–2020.
Letina pšenice je bila blizu rekordnega hektarskega pridelka v letu 2020, medtem ko je kakovostno zaostajala za povprečjem. Hektarski pridelek koruze je bil z 9,1 t/ha za dobrih 15 % manjši kot v letu 2020 in malenkost pod povprečjem zadnjih petih let.
Letina oljnic je bila zaradi manjših hektarskih pridelkov vseh pomembnejših oljnic podpovprečna, za skoraj 40 % pa je bil v primerjavi z zelo velikim hektarskim pridelkom v letu 2020 manjši tudi pridelek hmelja.
Na podlagi začasnih podatkov ocenjujejo, da je v letu 2021 skupni pridelek žita predvsem zaradi slabše letine koruze, pa tudi nekoliko manjšega pridelka strnega žita, za približno 8 % manjši od pridelka v letu 2020.
Kljub zmanjšanju bo verjetno pridelek žita še vedno med večjimi do zdaj in za slabo desetino nad povprečjem zadnjih petih let (2016–2020).
Manjši je tudi pričakovani pridelek oljnic, ki je zaradi slabe letine vseh pomembnejših vrst oljnic in veliko manjše površine oljne ogrščice v primerjavi tudi s podpovprečnim letom 2020 manjši za 8 %.
Po neuradnih informacijah iz različnih virov je zaradi spremenljivih vremenskih razmer pridelek krme s travinja v letu 2021 zelo verjetno količinsko in kakovostno slabši kot v preteklih treh zelo ugodnih letih.
Trenutno zaradi suše in težko pričakovanega dežja, ki ga za zdaj še ni pričakovati, na ministrstvu ocenjujejo, da bo količina krme slabša. “Po neuradnih informacijah iz različnih virov je zaradi spremenljivih vremenskih razmer pridelek krme s travinja v letu 2021 zelo verjetno količinsko in kakovostno slabši kot v preteklih treh zelo ugodnih letih. Nepredvidljive vremenske razmere so vplivale tudi na pridelavo zelenjadnic, v povprečju bo verjetno njihova letina zaradi hladnega in deževnega maja in spremenljivega poletja, precej povprečna,” pojasnjujejo.
Spremljajo trg in odločitve sprejemajo na evropski ravni
Za Slovenijo je trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni, menijo na ministrstvu.” Evropska komisija že pripravlja ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s hrano, zato je potrebno počakati na predloge Evropske komisije, ki bo dala več odgovorov o možnih mehanizmih izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v času kriz,” pojasnjujejo.
