Pred nekaj meseci se je svetovnemu spletu pridružila inovativna spletna platforma Stigma, ki služi povezovanju LGBTQIA+ ustvarjalk_cev. Stigma je mariborski projekt, s katerim uredniški odbor skupaj s sodelujočimi ustvarjalkami_ci tlakuje pot sprejemanja in odprtosti. O Stigmi, minimalistični in vizualno privlačni platformi, obilici izvrstnih vsebin, LGBTQIA+ skupnosti ter njenem iskanju svojega prostora v Mariboru (skupnost namreč za razliko od Ljubljane v našem mestu nima nobene organizacije ali kluba za druženje) smo se pogovarjali z urednikom Stigme, sicer pa znanim mariborskim umetnikom, performerjem in pesnikom, Tomom Vebrom.
Od ideje …
»Že nekaj časa sem razmišljal o tem, da v slovenskem prostoru primanjkuje možnosti za povezovanje in promocijo LGBTQIA+ ustvarjalk_cev in njihovih del tako umetniških kot neumetniških. Seveda moram na tem mestu izpostaviti, da vsekakor obstaja že kar nekaj tiskanih in spletnih revij ter platform v Sloveniji, ki se ukvarjajo z LGBTQIA+ temami. Od različnih zinov, ki jih med drugim izdajata Društvo Kvartir in platforma Lezbična četrt do revije Gejm, ki deluje pod okriljem društva Legebitra (v preteklosti sta se med drugim izdajali tudi reviji Lesbo in Narobe, ki sta pomembno vplivali na razvoj in vidnost LGBTQIA+ skupnosti v Sloveniji),« pove Tom Veber.
»Kulturni center Pekarna je na to odobril financiranje spletne platforme, nakar je stopila v akcijo Zala Šeško, ki je tudi oblikovala spletno stran. Trenutno smo v uredniškem odboru Sara Nuša Golob Grabner, Jakob Golob in jaz, prav tako pa nekaj zunanjih sodelavk_cev, zmeraj pa smo tudi veseli kakšnih novih obrazov,« dodaja Veber.
»Kljub tovrstnim že obstoječih LGBTQIA+ revij pa sem si želel ustvariti nek medij, prostor, ki bi povezoval vse spolne usmerjenosti, identitete in izraze skozi umetniške vsebine (poezijo, prozo, vizualno umetnost in različne hibridne vrste), različne publicistične prispevke (reportaža, intervju, recenzija,..) prav tako pa različne lifestyle teme (moda, prehrana, duševno zdravje,..),« doda in pojasni, da je tako idejo za spletno platformo STIGMA v sklopu organizacije MISC Infopeka skupaj s pesnico in fotografinjo Saro Nušo Golob Grabner in vizualnim umetnikom Jakobom Golobom prijavil na poziv Kulturnega centra Pekarna za sofinanciranje prireditev in projektov na področju mladinskega dela, kulture in družbe. »Kulturni center Pekarna je na to odobril financiranje spletne platforme, nakar je stopila v akcijo Zala Šeško, ki je tudi oblikovala spletno stran. Trenutno smo v uredniškem odboru Sara Nuša Golob Grabner, Jakob Golob in jaz, prav tako pa nekaj zunanjih sodelavk_cev, zmeraj pa smo tudi veseli kakšnih novih obrazov,« dodaja Veber.
… do vizije
»Vizija STIGME, je v prvi vrsti ustvariti prostor, spletišče za povezovanje, predstavitev in promocijo LGBTQIA+ ustvarjalk_cev, ki ustvarjajo tako umetniške kot neumetniške vsebine. Soustvarjanje platforme s strani posameznic_kov, ki pošiljajo svoja dela za objavo doprinaša k prepoznavnosti, opolnomočenju in solidarnosti skupnosti, ki se s jezikom umetnosti in drugih vsebin tudi dodatno gradi. S platformo poskušamo vzpostavljati stik in sodelovanje z že obstoječimi LGBTQIA+ organizacijami v Sloveniji in jih vzpodbujati, da svojo aktivnost promovirajo preko člankov in intervjujev na STIGMI,« delo platforme opiše sogovornik: »Stik s številnimi umetniškimi in drugimi formami poskuša LGBTQIA+ skupnost približati širši javnosti in izobraževati o vsakodnevnih izkušnjah članov skupnosti. Na strani promoviramo inkluzivnost, strpnost in kreativnost, ter razvijamo kreativni izraz lokalnega, kot tudi državnega okolja. Prav tako si želimo v prihodnosti vzpostaviti različna mednarodna sodelovanja tako z različnimi organizacijami kot z umetniki, želja pa je tudi, da bi se samo delovanje spletne platforme razširilo iz spletnih vsebin na različne žive dogodke v obliki delavnic, predavanj, koncertov in literarnih večerov.«
Pove, da je objavljanje na strani odprto za že uveljavljene ustvarjalke_ce, kot tudi za posameznice_ke, ki so šele na začetku svoje ustvarjalne poti. Izdelke, se tako lahko glede na njihovo vsebino pošlje na naslednje naslove: [email protected] (poezija, proza in vse vmes), [email protected] (fotografija, cianotipija, performans, instalacija, publicistični članki in vse vmes), [email protected] (slika, strip, kolaž in vse vmes).
Najbolj vesele_i odsotnosti negativnih odzivov
Stigma je v Mariboru kljub svoji mladosti pozitivno sprejeta, spletna platforma pa je že polna najrazličnejših vsebin. »Sama spletna platforma je še zelo mlada, saj je na spletu komaj dva meseca, vseeno pa se mi zdi, da lahko rečem, da je bila med bralkami_ci zelo dobro sprejeta. V tem času smo dobili kar nekaj prispevkov in povpraševanja za daljše in bolj redno sodelovanje, predvsem v obliki pisanja intervjujev in kritik. Zelo sem tudi vesel in hvaležen, da je tudi kar nekaj medijev delilo novico o vzpostavitvi nove spletne platforme med drugim tudi Delo, Mladina, MOM, Maribor skozi rožnata očala in Legebitra. Tudi število všečkov in sledilk_cev na našem Facebook in Instagram profilu vztrajno raste, kar me zelo veseli,« razlaga Tom Veber.
»Sama spletna platforma je še zelo mlada, saj je na spletu komaj dva meseca, vseeno pa se mi zdi, da lahko rečem, da je bila med bralkami_ci zelo dobro sprejeta. V tem času smo dobili kar nekaj prispevkov in povpraševanja za daljše in bolj redno sodelovanje, predvsem v obliki pisanja intervjujev in kritik.«
»Nedvomno pa moram tudi izpostaviti, da sama spletna platforma ni prejela nikakršnih slabih odzivov ali nestrpnih komentarjev, kar me zelo veseli, saj se s tem vidi, da sta Maribor in Slovenija na pravi poti, kar se tiče odnosa do LGBTQIA+ vsebin in posameznic_kov, da to ni več kakšna neraziskana tabuizirana tema, ki bi se je ljudje bali ali jo zasmehovali temveč popolnoma normalen in nič kaj šokanten del vsakdanjosti,« še posebej poudari.
Vebra povprašam tudi, kako bi ocenil sprejetost in vključenost LGBTQIA+ skupnosti v Mariboru. »Ne vem, če lahko glede tega podam zares celostno sliko, saj lahko izhajam samo iz lastnih izkušenj in življenja. Kot del LGBTQIA+ skupnosti, bi rekel, da se počutim razmeroma varno in prijetno v Mariboru. Tako je, da se ljudje večino družimo in povezujemo z ljudmi, s katerimi imamo kaj skupnega, interese, želje, razmišljanja,… in tako je naprimer v mojem krogu veliko kreativnih posameznic_kov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z umetnostjo, katerim je dejstvo, da nimamo vsi enake spolne usmerjenosti nekaj popolnoma logičnega in naravnega,« odgovori. »Seveda pa se verjetno najde tudi kdo, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov vztraja v odnosih v katerih je deležna_en nasilja, nesprejemanja ali ni zmožna_en biti v popolnosti iskren s sabo in z drugimi. Jasno je, da vse_i predstavnice_ki LGBTQIA+ skupnosti nimamo enakih želja in razmišljanj o LGBTQIA+ skupnosti nasploh in o samem načinu, kako bi presegle_i LGBTQIA+ problematiko tako v Mariboru kot v Sloveniji.«
Ni ne organizacije, ne kluba za druženje
Še vseeno pa se zdi, da skupnost v Maribor (še) nima svojega »mesta«. »Večina pripadnic_kov skupnosti, pa bi se vsekakor strinjala s tem, da se v Mariboru ne dogaja prav dosti glede podpore in opolnomočenja LGBTQIA+ oseb. Velik manjko se po mojem mnenju vidi prav v obliki vsebin, ki bi bile ciljno namenjene LGBTQIA+ skupnosti ali bi obravnavale tovrstne tematike. Ta problem pa je treba začeti reševati predvsem pri organizacijah in programih, ki so namenjene LGBTQIA+ osebam,« pove Veber in opozori na nekaj pomembnega:
»Tukaj pa se namreč zatakne, v Mariboru nimamo namreč niti ene LGBTQIA+ organizacije, imamo le program Maribor skozi rožnata očala, ki deluje pod okriljem MKC Maribor, v primerjavi ima Ljubljana zelo veliko aktivnih LGBTQIA+ organizacij med drugim Legebitro, Društvo DIH, Društvo Parada ponosa, Transakcijo, Škuc in še marsikatero drugo. Prav tako nimamo v Mariboru nikakršnega lokala, kluba ali prostora, ki bi bil namenjen druženju LGBTQIA+ oseb, v Ljubljani je za te potrebe namenjen Klub Tiffany in še par drugih prostorov.«
»Tukaj pa se namreč zatakne, v Mariboru nimamo namreč niti ene LGBTQIA+ organizacije, imamo le program Maribor skozi rožnata očala, ki deluje pod okriljem MKC Maribor, v primerjavi ima Ljubljana zelo veliko aktivnih LGBTQIA+ organizacij med drugim Legebitro, Društvo DIH, Društvo Parada ponosa, Transakcijo, Škuc in še marsikatero drugo. Prav tako nimamo v Mariboru nikakršnega lokala, kluba ali prostora, ki bi bil namenjen druženju LGBTQIA+ oseb, v Ljubljani je za te potrebe namenjen Klub Tiffany in še par drugih prostorov,« pojasnjuje.
»Bojda je pač treba nekje začeti, vsekakor pa je bila lanskoletna parada dober pokazatelj tega, kako smo Mariborčanke_ni vseeno zelo razdeljene_i in še zelo daleč od tega, da bi lahko rekle_i, da je Maribor sprejemajoče in odprto mesto.«
»Vsekakor pa je bila velik korak v pravo smer lanskoletna parada ponosa, na katero pa so Mariborčanke_ni odreagirale_i s precej različnimi odzivi, nekatere_i kot nekaj popolnoma normalnega, spet druge_i pa tudi z nestrinjanjem in sovražnimi gestami. Bojda je pač treba nekje začeti, vsekakor pa je bila lanskoletna parada dober pokazatelj tega, kako smo Mariborčanke_ni vseeno zelo razdeljene_i in še zelo daleč od tega, da bi lahko rekle_i, da je Maribor sprejemajoče in odprto mesto,« na razkole, ki so se dogajali predvsem na socialnih omrežjih pod novicami in reportažami o paradi, opozori Tom Veber. »A tako, kot sem rekel nekje je pač treba začeti, močno tudi dvomim, da ko je pred dvajsetimi leti v Ljubljani potekala prva parada ponosa, da je vse potekalo zelo gladko in brez trenja. Če pogledamo sam namen parade ponosa nekoliko od bližje, spoznamo pravzaprav kako zelo absurdno je samo dejstvo, da se moramo pripadnice_ki LGBTQIA+ skupnosti boriti za lastne pravice in dostojanstveno življenje, saj so to popolnoma iste pravice, kot te, ki jih straight posameznice_ki, dobijo pravzaprav zelo naključno že pri svojem rojstvu.«
Serija slik Femme, Sare Nuše Golob Grabner https://www.stigma.space/post/femme
Objavil/a Stigma dne Četrtek, 05. november 2020
Spletno platformo Stigma in raznovrstne prispevke ustvarjalk_cev najdete na naslednji povezavi. Ustvarjanje lahko spremljate tudi na Facebook strani Stigme.
Tom Veber zaključi s povabilom vsem ustvarjalkam_cem: »Še enkrat bi rad pozval vse bralke_ce, ki so del LGBTQIA+ skupnosti ali so jim nasploh te tematike blizu, da oddajo svoje pesmi, fotografije, refleksije ali kaj drugega, kar ustvarjajo na zgoraj omenjene naslove. Vsakega prispevka bomo zelo vesele_i! Upam, da se kmalu tudi spet vidimo na kakšnem dogodku v živo, do takrat pa ostanite zdrave_i.« Me_i pa k spremljanju odličnih vsebin na Stigmi vabimo tudi vas!
Projekt “Stigma”; je bil uspešen na “Javnem pozivu za prijavo prireditev oziroma projektov na področju mladinskega dela, kulture in družbe za področje KC Pekarna v letu 2020″; in je tako sofinanciran s strani MKC Maribor in Urada Republike Slovenije za mladino.
