Maribor po besedah strokovnjakov ni povsem nepripravljen na podnebne spremembe, a težavo pri tem predstavljajo zlasti t.i. toplotni otoki, katerih učinek bi lahko ublažili z ozelenjevanjem streh in fasad.

Pred kratkim je skupina znanstvenikov objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da so podnebne spremembe nepovraten proces, saj se bo ozračje že do leta 2030 ogrelo za 1,5 stopinje Celzija. Negativni učinki globalnega segrevanja zahtevajo prilagoditev prostorskih politik. Posebej razveseljivo je dejstvo, da se je glede omenjenega vprašanja močno angažirala mlada generacija. To potrjuje tudi Lara Podgoršek, ki se je pridružila prostovoljski skupini »Mladi za mesto proti podnebnim spremembam,« ki je v letošnjem letu v okviru Pekarne Magdalenske mreže izdelala študijo, v kateri so navedeni številni predlogi, kako bi se lahko Maribor bolje prilagodil podnebnim spremembam. »Za sodelovanje pri tej prostovoljski skupini sem se odločila, ker že dolgo časa v šoli in izven nje poslušamo o podnebni krizi, ki se mi zdi zelo zaskrbljujoča. Dovolj sem imela tega, da se o tem le učim, ukrenem pa nič in zato sem sklenila, da se pridružim tej prostovoljski skupini. Poleg tega sem se želela priključiti prostovoljstvu, da pomagam ljudem ter pridobim kakšne nove sposobnosti in znanja,« je za Maribor24 dejala Podgorškova.

Zelene strehe in fasade ustvarjajo dodatno izolacijo

Študija, kot enega izmed ukrepov, navaja tudi ozelenitev fasad in streh. Podgorškovo smo vprašali, kaj bi omenjeni ukrep pomenil za ogrevanje posameznih stavb v zimskem času: »Zelene strehe in fasade po podatkih, ki smo jih našli med pisanjem dokumenta, delujejo energetsko varčno. Ustvarile bi namreč dodatno izolacijo in zmanjšale energetsko izgubo, torej bi pripomogle k manjši porabi energije za ogrevanje.« Poleg tega študija predvideva še posaditev večih dreves na različnih lokacijah v mestu (Ulica heroja Šercerja, Tržaška cesta, Ptujska cesta na Teznem), povečanje vodnih elementov v mestu s prepustnim in pol prepustnim tlakovanjem ter izboljšanje javnega prometa.

Najbolj izpostavljene točke v Mariboru so staro mestno jedro na levem bregu Drave oz. predvsem območje okoli Glavnega trga. Zatem izstopajo industrijska območja, kot so Melje in Tezno ter v manjši meri tudi Studenci. Omeniti pa moramo tudi območja na obrobju mesta, ki jih povezujemo s trgovskimi centri. Slednji imajo veliko asfaltnih površin s parkirišči, kar močno vpliva na dvig temperatur.

Podgorškovo smo vprašali tudi, kako so njihove predloge sprejeli na Mestni občini Maribor (MOM). Povedala nam je, da so jih vsaj navidezno sprejeli pozitivno ter podali predlog, da bi nekatere ideje spremenili in preoblikovali v pobude svetnikov. Na vprašanje, koliko finančnih sredstev bi bilo potrebnih za zeleno preobrazbo mesta, je Lara Podgoršek odgovorila, da te analize žal niso naredili. Podoben odgovor smo prejeli tudi z MOM, od koder so nam sporočili, da stroškov ni mogoče natančneje oceniti, saj so takšni projekti odvisni od velikosti površine in zahtevnosti izvedbe.

Zelene površine pogoj za gradbeno dovoljenje

Ker študija, ki so jo pripravili prostovoljci Pekarne Magdalenske mreže, kot enega izmed ključnih ukrepov navaja, da bi morala biti ozelenitev fasade ali strehe eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, smo MOM vprašali, ali bodo sledili temu predlogu. Zapisali so, da je v pripravi občinski prostorski načrt, ki bo sprejet predvidoma prihodnje leto, v katerem bo zapisano, da bo za vsako novogradnjo na parceli potrebno zagotoviti določen minimalni delež zelenih površin. Delež bo odvisen od vrste stavbe (enostanovanjska, večstanovanjska, industrijska) in bo znašal od najmanj 0,15 do 0,40 faktorja bivalnih ali zelenih površin. Zelene strehe bodo potrebne tudi na objektih, ki bodo imeli ravno streho, katere površina bo presegala 400 kvadratnih metrov. Ob tem na MOM-u poudarjajo, da bo treba na vsaki parceli proporcionalno zasaditi 20 dreves na hektar, na površinah, ki so namenjene športu, oddihu in rekreaciji pa 30 dreves. Prav tako načrtujejo še dodatne zelene površine na parkiriščih (1 drevo na vsaka 4 parkirišča) ter t.i. zeleni obroč okoli mesta, kjer nameravajo število zasajenih dreves povečati za 50 odstotkov. Po besedah predstavnikov občine je bilo v letu 2019 okoli 1,4 milijona evrov vloženih v energetsko prenovo stavb, kot so npr. upravna stavba MOM, dvorana Tabor in Ledna dvorana ter dodatno izolacijo streh na stavbah v Engelsovi ulici. Projekt je bil izveden na osnovi javno-zasebnega partnerstva in sofinanciran iz Kohezijskega sklada EU.

Zanimalo nas je tudi, kateri ukrepi so bili sprejeti v mandatu zdajšnjega župana. Na občini so poudarili, da so v tem mandatu sprejeli ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka, kar se kaže v tem, da mesto vedno bolj zapirajo za motorizirani promet in vozila na fosilna goriva. »Prostor dajemo pešcem, električnim vozilom in spodbujamo uporabo javnega potniška prometa, predvsem pa kolesarjenje,« pravijo na občini in dodajajo, da so pri koncu izbire koncesionarja za izposojo koles.

Na Gregorčičevi bodo prepolovili število parkirnih mest

Zaradi dejstva, da je promet pomemben faktor pri prilagajanju na podnebne spremembe, smo vprašali, kako poleg povečane izposoje koles nameravajo v prihodnje urediti javni promet in zmanjšati število osebnih avtomobilov. »Postopno posodabljamo vozni park z vozili na električni pogon, optimiziramo linije v mestnem avtobusnem prometu glede na dejanske potrebe in mobilnostne trende. Nedavno smo uspešno zaključili javno naročilo za nakup dveh električnih avtobusov, ki bosta vozila na liniji 6 – Vzpenjača, ki mestno središče povezuje s Pohorjem. Nakup je vreden dober milijon evrov in je sofinanciran iz Eko sklada v višini 300.000 evrov na avtobus. Čakamo tudi končno ponudbo za nakup dveh hitrih polnilnic za polnjenje avtobusov – ena bo na Vzpenjači, druga na Avtobusni postaji Maribor. Tudi ta nakup je sofinanciran, in sicer s strani evrospkega projekta EfficenCE v višini 107.000 evrov. Razmišljamo tudi o ureditvi javnega potniškega prometa po reki Dravi,« so nam odgovorili z MOM-a in izpostavili aktualni projekt ureditve Gregorčičeve ulice v središču mesta, ki ga bodo izvedli v več fazah. V prvi, ki se bo pričela še letos, bodo uredili del od Trubarjeve ulice mimo Trga generala Maistra do Ulice heroja Staneta in Maistrove ulice. Območje bo po prenovi celovito preurejeno, število parkirnih mest bo prepolovljeno. Površine, kjer so danes parkirišča, bodo s preureditvijo namenjene pešcem, kolesarjem in hortikulturni ureditvi.

Seveda pa se v mestu že kažejo negativni učinki podnebni sprememb, ki jih tudi ukrepi zelene politike ne bodo mogli popolnoma preprečiti, lahko pa jih ublažijo. Mednje zagotovo sodijo posledice milih zim in večjih količin padavin v času, ko jih zemlja ne potrebuje, pri čemer do izraza prihaja tudi neustreznost kanalizacijskega omrežja, ki ni urejeno za ločeno odvajanje kanalizacijskih in komunalnih vod. Iz omenjenih razlogov prihaja do poplavljanja in zastajanja vode na utrjenih površinah, kot se to pogosto dogaja v Mestni četrti Radvanje. Težavo predstavljajo tudi invazivne tujerodne rastline, ki uničujejo drevesa, o čemer smo na Maribor24 pred časom že poročali, ter nastanek t.i. toplotnih otokov.

Toplotni otoki tesno povezani z rabo tal

Pri slednjih gre za območja v mestih, kjer se temperatura segreje nad temperaturo izven mesta. Njihov nastanek je tesno povezan z rabo tal. Po besedah izrednega profesorja na oddelku za geografijo mariborske Filozofske fakultete dr. Igorja Žiberne je toplotna obremenitev največja tam, kjer je asfalt najbolj neprepusten. »Intenzivnost toplotnega otoka je največja spomladi in poleti, pri čemer so najbolj izpostavljene točke staro mestno jedro na levem bregu Drave oz. predvsem območje okoli Glavnega trga. Zatem izstopajo industrijska območja, kot so Melje in Tezno ter v manjši meri tudi Studenci. Omeniti pa moramo tudi območja na obrobju mesta, ki jih povezujemo s trgovskimi centri. Slednji imajo veliko asfaltnih površin s parkirišči, kar močno vpliva na dvig temperatur. Posebnost teh območij je, da najvišje temperature tukaj ne nastopijo okoli 15. ure, temveč nekaj ur pozneje. Asfalt in beton sta sposobna akumulirati več toplote in jo začneta oddajati šele, ko ni več sončnega sevanja. Gre za efekt lončene peči, ki še nekaj časa potem, ko vanjo nehamo metati drva, oddaja toploto. Nekaj podobnega se dogaja z mestom, « je dejal Žiberna in dodal, da je asfalt, ki je temne barve, posledično absorbira več toplotnega sončnega sevanja. V tujini ta problem pogosto rešujejo s tem, da polagajo svetle tlake, kar pomeni, da je absorpcija toplote nižja.

Temperature v mestu se pogosto nižajo z večjim deležem zelenih površin, a Žiberna ob tem dodaja, da to nastanka toplotnih otokov v mestu ne more popolnoma preprečiti, ga pa zelo ublaži. »V tujini ozelenjujejo strehe in fasade. Nenazadnje je nekaj takšnih primerov tudi že v Mariboru. Temperature v mestih niso visoke samo zaradi lokalnega okolja, temveč k temu pripomorejo tudi globalni trendi. Tako imamo tukaj opraviti z lokalnim in globalnim procesom, ki sovpadata. Poleg zelenih površin, ki bi jih morali vsaj ohranjati oz. širiti so naslednji ukrep tudi vodne površine, ki znižujejo učinek toplotnega otoka. Ob reki Dravi je v poletnih mesecih temperatura čez dan krepko nižja kot drugje v mestu. Voda se počasneje segreva, saj ima petkrat večjo toplotno kapaciteto kot gola tla. Naslednji ukrep bi lahko bili svetli tlakovci, ki absorbirajo manj sončnega sevanja in pa seveda manjša gostota pozidanosti prostora, saj mora mesto dihati in je tudi cirkulacija zraka nekoliko boljša,« razlaga Žiberna in kot zanimivost navede, da so ponekod v Franciji odkopali asfaltne površine in jih ponovno ozelenili.

Glede na dejstvo, da je trenutna mestna oblast pri obnovi Glavnega trga in Koroške ceste odstranila asfalt in položila svetlejše tlakovce, bi lahko sklepali, da je sledila ukrepom za zmanjšanje toplotnih otokov, a tej tezi Žiberna ne pritrjuje. »Ne vem, če je bila odločitev za svetlejše tlakovce posledica kakšnega načrtovanja. Zdi se mi, da je bilo to bolj naključno, vendar to težko komentiram. Mislim pa, da na Glavnem trgu ni dovolj zelenja oz. je vse skoncentrirano na korita. Res je, da so drevesa v taki ureditvi ujeta med tlakovce, ampak po mojem mnenju bi morali imeti več vegetacije, ki bi metala senco.« To tezo smo naslovili na predstavnike MOM-a, ki so nam odgovorili, da je obnova potekala predvsem z vidika izboljšanja kakovosti zraka v mestu in v isti sapi poudarili, da so na trg in ob njem zasadili nekaj dreves ter uredili zelenico z grmovnicami.

Ljudski vrt ni toplotni otok

Zanimalo nas je tudi, ali je Ljudski vrt toplotni otok. »Ne, zato ker takšne manjše zelene ali parkovne površine pozitivno odstopajo. Ko smo delali temperaturne profile, smo ugotovili, da so temperature na teh območjih od 3,4 do 6,6 stopinje Celzija nižje od okolice, ki je gosteje pozidana. Poleg Ljudskega vrta sta to še območji Magdalenskega parka in Betnavskega gozda. Povsod, kjer  je naravno površje in poteka proces izhlapevanja, za kar se uporablja latentna energija, so temperature nižje. Tam kjer pa je prekinjen stik med naravno podlago in atmosfero, pa izhlapevanja ni, zato latentna energija ostaja v mestu. Poleg tega pa so zelene površine tudi prostor druženja in absorbirajo onesnaževalce. Pogosto pa se tudi zgodi, da se drevesa posekajo in se tam naredi parkirišče, kar pa ni prava pot, « razlaga Žiberna. Ob omembi Ljudskega vrta moramo dodati še, da je povsem drugačna zgodba območje okoli Dvorane Tabor, vendar Žiberna glede tega dodaja, da je realist, saj mesto enostavno potrebuje takšne objekte. »Ne moremo pričakovati, da bo vse mesto zeleno, poleg tega pa moram reči, da je v Mariboru kar nekaj zelenih površin, ki jih v drugih mestih primanjkuje, a to nas ne sme uspavati,« je povedal Žiberna.

V nadaljevanju je naš sogovornik še izpostavil, da moramo imeti pred očmi tudi ohlajanje mesta, ki poteka ponoči. »Ko smo analizirali temperaturne trende in noči, pri kateri temperatura ni padla pod 20 stopinj Celzija (tropske noči), smo ugotovili, da se trendi ne slabšajo le linearno, temveč tudi eksponentno. Če smo imeli med letoma 1961-1970 le dve tropski noči, jih je bilo v obdobju 2001-2010 že 45, od 2011 do 2019 pa že 65. To je pomemben trend, ki mu ne posvečamo pozornosti, in pomeni, da se mesta ne samo segrevajo, temveč tudi, da se ne ohlajajo. Poleg tega se moramo zavedati, da bodo vročinski valovi v mestih vedno hujši, zato sam zagovarjam kompromis med zelenimi in »nezelenimi« površinami, s katerim bomo blažili učinke podnebnih sprememb.«

Pozidava zelenih površin ne blaži učinkov podnebnih sprememb

Žiberna ob tem izraža skrb, da v Evropi narašča število umrlih zaradi vročinskih valov. Ob tem navaja še, da vedno več ljudi živi v mestih, zato bi morala država poskrbeti za kakovost bivalnega okolja. »Država, ki se ima za trajnostno naravnano, bi temu morala posvečati veliko več pozornosti in se ne uklanjati logiki kapitala, ki v površinah vidi priložnost za nova stanovanja oz. dobiček,« meni Žiberna, ki je prepričan, da zelene površine tako rekoč nimajo negativnih učinkov.

Glede splošne ocene pripravljenosti Maribora na podnebne spremembe Žiberna pravi, da z vidika rabe tal in njenega vpliva na intenzivnost mestnega toplotnega otoka mesto ni najbolje pripravljeno na negativne učinke podnebnih sprememb. »Kot občan se sprašujem, ali je razvoj v smislu gradnje novih nakupovalnih centrov in parkirišč smiseln. Mislim, da smo s pozidavo zelenih površin s trgovskimi centri že presegli to, kar dejansko potrebujemo. Iz tega vidika menim, da smo na podnebne spremembe vsekakor premalo pripravljeni. Pomembno je, da pri tem spremenimo tudi vrednostni sistem. Vsekakor pa moramo zelene površine tudi ohranjati in širiti. Tako na primer drevesa ne moremo zgolj zasaditi in okoli njega narediti polmetrski obroč okoli pa vse asfaltirati, saj bo to oslabilo njegov koreninski sistem in mu onemogočilo pogoje za rast,« razlaga Žiberna.

Pomemben vidik preprečevanja podnebnih sprememb je seveda tudi pogostejša uporaba javnega prevoza. »Javni promet bi morali bolj razvijati in ga narediti bolj privlačnega, da bi ga ljudje pričeli pogosteje uporabljati, kar bi posledično pomenilo, da bi ljudje manj uporabljali osebne avtomobile. Zavedam se, da je pot do tja dolga, a kot občan menim, da so posamezni koraki proti trajnostnemu razvoju razmeroma prepočasni oz. gre razvoj pogosto v obratno smer. Logiko kapitala bi morale zamenjati naravovarstvene vrednote. Potreben je etični premik,« zaključuje Žiberna.