Lenarška Tovarna bovdenov in plastike (TBP) velja za največjega delodajalca v Slovenskih goricah. Če je podjetje konec lanskega leta zaposlovalo še 924 ljudi, se je ta številka v začetku letošnjega leta začela nekoliko zmanjševati. V prvi polovici leta so na račun racionalizacij in boljše produktivnosti število zaposlenih začeli postopoma zmanjševati, nato pa je kriza v avtomobilski industriji oziroma dobaviteljski verigi povzročila velike težave, tako da delu zaposlenim za določen čas niso mogli podaljšati pogodb. Danes je v podjetju zaposlenih 779 ljudi, od tega 34 odstotkov moških. “Do zmanjšanja zaposlenih v primerjavi z letom 2020 je prišlo deloma zaradi optimizacije proizvodnega procesa, deloma pa na račun krize v avtomobilski industriji,” nam je povedal direktor podjetja dr. Danilo Rojko.

Naslednje leto bo minilo 60 let, odkar so na lokaciji nekdanjega KLEMOSA proizvedli prvi bovden poteg

Zaposleni v lenarškem TBP-ju prihajajo iz 26 občin, največ pa jih je iz Lenarta, Cerkvenjaka, Svete Ane, Ivanjcev, Negove, pa tudi s Ptuja, iz Ormoža, …Prvi zametki podjetja segajo v letu 1947, ko je v centru Lenarta delovala manjša obrtna delavnica, ki je začela z aktivnejšim delom leta 1960 pod imenom KLEMOS. Dve leti kasneje so v okviru obrtnega podjetja KLEMOS izdelali prvi bovden poteg. Kot delniška družba pa Tovarna bovdenov in plastike deluje od leta 1995, ko je prišlo do lastninskega preoblikovanja. Danes ima podjetje 37 delničarjev. To so zaposleni in nekdanji zaposleni oziroma upokojenci družbe.

Podjetji TBP in Prevent Halog sta vedno delovali ločeno

Ker je v preteklosti marsikdo Tovarno bovdenov in plastike povezoval s podjetjem Prevent Halog, smo preverili, kako je s tem. “V preteklosti je bil predsednik uprave TBP-ja Bogdan Šavli tudi prokurist Prevent Haloga. Bil je tudi najbolj zaslužen za vzpostavitev in širitev proizvodnje šivanja avtomobilskih prevlek v osrčju Slovenskih goric. Šlo je za povsem ločeni podjetji, ki pa sta bili nekoliko lastniško povezani. Edina skupna točka obeh družb je bila proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo. Na njihovi lokaciji, Kidričevi ulici v Lenartu, so bili v preteklosti tudi upravni prostori TBP-ja, leta 2012 pa smo se preseli v sedanjo upravno stavbo,” nam je pojasnil Rojko.

Osnovni proizvod podjetja je bovden oziroma žični poteg

Podjetje TBP danes deluje na treh lokacijah v Lenartu; na Gradiški cesti 3, kjer je tudi uprava družbe, v prostorih nekdanjega Centrovoda in v najetih proizvodnih prostorih Aklimata, ki je bil v preteklosti del Mariborske livarne Maribor. TBP ima od leta 2016 tudi hčerinsko podjetje v Mehiki, ki trenutno zaposluje 140 ljudi, in se prav tako srečuje s težavami dobave sestavnih delov v avtomobilski industriji. Tam izvajajo serijsko proizvodnjo za koncern Audi, ki je v bližini postavil svojo tovarno, in za koncern VW, ki je tam že več kot 50 let.

To je naš najštevilčnejši proizvod, ki se uporablja za notranje in zunanje odpiranje avtomobilskih vrat, pokrova motorja in prtljažnika.

Osnovni proizvod podjetja je bovden oziroma žični poteg, pogovorno je to »zajla«. »To je naš najštevilčnejši proizvod, ki se uporablja za notranje in zunanje odpiranje avtomobilskih vrat, pokrova motorja in prtljažnika. Res je, da je odpiranje prtljažnih vrat v večini avtomobilov že avtomatizirano, še vedno pa bovden ostaja kot varnostni element. V primeru prometne nesreče omogoča mehansko odpiranje vrat. Sicer pa proizvajamo tudi plastične dele za avtomobilsko industrijo, elemente za odpiranje šip in del elementov za motor, kar se sicer z zmanjševanjem motorjev z notranjim izgorevanjem krči. Računamo na to, da se bodo v prihodnjih letih zmanjševali tudi bovden potegi, zato razvijamo nove produkte v avtomobilski branži in deloma izven nje. Govorim zlasti o področju zelene mobilnosti in ogrevalne tehnike, s čimer vstopamo v širši segment gradbeništva. Ko je kriza je namreč avtomobilska industrija tista, ki je prva na udaru, zato smo se odločili, da se razširimo tudi na druga področja.«

Kupci njihovih proizvodov so največji avtomobilski koncerni po vsem svetu

Največji poslovni partner TBP-ja je celotni koncern VW, kamor poleg Volkswagna spadajo še Škoda, Audi, Porsche, Lamborghini, neposredno dobavljajo tudi BMW-ju, Daimlerju, Rolls-Roycu in Bentleyju, kot sistemski dobavitelj pa je podjetje povezano tudi z Renaultom, Fordom, Peugeotom, Fiatom, …

Sicer nismo edini proizvajalci tovrstnih produktov v Evropi, smo pa največji.

»Naše proizvode prodajamo po vsem svetu; po Evropi, Aziji, Severni, Srednji in Južni Ameriki, na Tajsko, v Malezijo, Vietnam, … Se pa v zadnjem času poleg izdelave bovdenov specializiramo tudi na montažo sestavnih delov in brizganje plastike. Sicer nismo edini proizvajalci tovrstnih produktov v Evropi, smo pa največji. Naš tržni delež znaša več kot 20 odstotkov. Težava je v tem, da se precej izdelkov uvaža iz Kitajske in Indije. Njihove cene so morda konkurenčne, kvaliteta pa zagotovo ne.«

Kljub krizi poslujejo pozitivno, dobiček bo podoben lanskemu

Kot nam je še povedal predsednik uprave TBP dr. Danilo Rojko, je podjetje v letu 2020 zabeležilo dobrih 530.000 evrov dobička. »V letu 2020 smo morali za skoraj dva meseca ustaviti proizvodnjo. Takrat se je kriza začela že v mesecu marcu, ko so se zmanjšala naročila, nato pa smo bili v aprilu in maju skoraj v celoti zaprti. Sprva se je zmanjšala proizvodnja za azijske trge, nato se je ustavila dobava evropskim proizvajalcem avtomobilov, nakar je azijski trg že nekoliko okreval, se pa je ustavila dobava na ameriških trgih. V začetku letošnjega leta so bili obeti zelo dobri, do meseca julija se je kazala rast, nato pa so se pojavile težave v dobaviteljski verigi. Naši kupci so zaradi pomanjkanja elektronskih komponent začeli zmanjševati naročila, kar se je poznalo tudi pri nas. Načrti za preostale mesece leta so padli za okoli 30 odstotkov, ob tem, da smo se začeli v drugi četrtini leta soočati z izjemnim porastom stroškov materiala, ki so se povečali za od 50 do 60 odstotkov. Izjemno je narasla tudi cena električne energije. Fizični porabniki tega še toliko ne čutijo, mi pa plačujemo že skoraj štirikrat višjo ceno elektrike. Do konca drugega četrtletja smo imeli električno energijo zakupljeno, nato smo uspeli še z enim zakupom z manjšo razliko v ceni, zdaj pa je ta cena šla v nebo, prav tako pa tudi stroški prevoza. Če je prej kontejner stal od 2 do 3 tisoč dolarjev, precej surovin kupujemo na azijskih trgih, se je zdaj prevoz podražil tudi do 10 tisoč dolarjev. Tako je zdaj v določenih primerih letalski prevoz izenačen z ladijskim prevozom.«

Letošnji rezultati poslovanja bodo tako na približno istem nivoju kot lani. Pričakujemo, da bo realizacija višja; v lanskem letu je ta znašala slabih 52 milijonov evrov, v letošnjem letu bi lahko imeli 55 milijonov evrov prihodkov.

Težavo po Rojkovih besedah predstavljajo tudi dobavni roki. »Čas od naročila do prejetja materiala v normalnih okoliščinah znaša tri mesece. Ker so naše projekcije za meseca avgust in do konca leta kazale visoka naročila, smo morali poskrbeti za pravočasen prihod materiala iz Azije. Nato smo imeli, ob padcu naročil, še težave z zalogami proizvodov in z daljšimi dobavnimi roki materiala. Ocenjujem, da leto 2020 ni bilo tako težko kot letošnje leto. Letošnji rezultati poslovanja bodo tako na približno istem nivoju kot lani. Pričakujemo, da bo realizacija višja; v lanskem letu je ta znašala slabih 52 milijonov evrov, v letošnjem letu bi lahko imeli 55 milijonov evrov prihodkov. To je daleč pod 65 milijoni evrov, ki jih je imelo podjetje v predkoronskem času. Kot sem dejal, se bodo v rezultatih poslovanja odražali  višji stroški surovin, električne energije, prevozov, smo pa v teh rezultatih že upoštevali višje stroške dela. Glede višine dobička pričakujemo, da bo letos podoben kot lani.«

»V avtomobilski industriji povečane stroške težko prevalimo na naše kupce«

Avtomobilska industrija ima to težavo, da povečanih stroškov ne more tako enostavno prevaliti kupcem. »To je postopek, ki se vleče več mesecev. Na naše kupce smo že naslovili prošnjo, da nam povrnejo vsaj del stroškov. To zahteva dolgo proceduro, če pa se že odločijo, pa sprejmejo le kakšen odstotek stroškov. Govorijo nam, da je to tveganje potrebno zajeti že v končno ceno.«

Rojko poudarja, da pri sklenitvi novih poslov za nove partnerje niso pomembne le cene, temveč tudi vlaganja v lokalno okolje, skrb za ljudi in okolje in tako imenovani ogljični odtis, ki ga za seboj pušča podjetje.

Ob tem pa v tej panogi ni mogoče hitro zamenjati dobavitelja materiala. »Za kaj takega mora dati kupec dovoljenje. On je namreč pri obstoječem dobavitelju naredil določene teste in ne moremo pričakovati, da bo to počel vsakokrat, ko bi želeli zamenjati dobavitelja.« Rojko poudarja, da pri sklenitvi novih poslov za nove partnerje niso pomembne le cene, temveč tudi vlaganja v lokalno okolje, skrb za ljudi in okolje in tako imenovani ogljični odtis, ki ga za seboj pušča podjetje. »Četudi ponudimo ugodno ceno in smo konkurenčni, zanemarjamo pa prej omenjeno, smo v očeh novih partnerjev neperspektivni.«

Podjetje je nezadolženo

Čeprav zaradi pandemije niso dosegli načrtovanih finančnih ciljev, jim je uspelo obdržati ustrezno likvidnost, tako da se jim ni bilo treba zadolževati. »Pripravljamo se sicer na možnost, da v primeru poslabšanja situacija pridobimo likvidnostna sredstva. Sicer pa smo praktično nezadolženi, kar je naša prednost, in to nas je reševalo že lansko leto, pa tudi letos,« nam še pove Rojko in doda, da so kljub krizi vlagali tudi v nove investicije. »Vse nenujne investicije smo sicer nekoliko zmanjšali, vlaganja v tehnološki razvoj, posodobitev proizvodnje, v nove kapacitete, stroje pa tečejo normalno. V lanskem letu smo investirali 2,6 milijona evrov, letos in prihodnje leto pričakujemo podobno številko. Če bomo pridobili sredstva z razpisa, na katerega se prijavljamo, bomo investirali še več.«

Del programov bodo preselili na območja z nižjim stroškom delovne sile

Lenarška Tovarna bovdenov in plastike za prihodnja leta ob tehnoloških posodobitvah načrtuje uvedbo tako imenovanega večkomponentnega (2K, 3K) brizganja plastike. Načrtujejo tudi delno selitev določenih programov na območja z nižjim stroškom delovne sile, predvsem v Bolgarijo. »Ta država je stroškovno zelo ugodna, poleg tega je v Evropski uniji. Na ta način nimamo težav s carinami in tudi ne s poreklom blaga. Pomembno je namreč, da ima več kot 60 odstotkov vgrajenih materialov evropsko poreklo in da je delo opravljeno znotraj EU. Naj povem, da ta selitev ne bo povzročila odpuščanj v matični družbi v Lenartu, saj bomo tukaj uvedli nove, bolj rentabilne programe. Zagotovo bomo v prihodnjem letu še dodatno zaposlovali, deloma v proizvodnji, pa tudi strokovni kader. Tega smo sicer letos v celoti obdržali, saj ga je zelo težko dobiti.«

Plače v proizvodnem delu so znotraj povprečja kovinske in elektro industrije

Na vprašanje, koliko znaša povprečna plača zaposlenih v proizvodnji v TBP-ju, Rojko odgovarja: »Slabih 1.400 evrov bruto, pri tem pa nekoliko zaostajamo za povprečjem, ki velja za kovinsko in elektro industrijo. V zadnjih dveh letih smo v plače vključili še nekatere dodatke, predvsem zato, da zadržimo kader. Nenazadnje so tukaj še druga podjetja, blizu je Avstrija, se pa skupaj s sindikatom pripravljamo na spremembo plačnega sistema. Obstoječi sistem še vedno temelji na osnovni in minimalni plači. Preoblikovati ga moramo tako, da bo vzdržen in stimulativen za zaposlene. Lahko še povem, da bomo tudi letos vsem našim delavcem namenili božičnico, in to v takšni višini kot večina ostalih podjetij. Prav tako je v podjetju tradicija, da vsi zaposleni pred veliko nočjo in pred božičem prejmejo t.i. paket, ki vsebuje prehranske in praktične artikle za vsakdanjo rabo, primerne tistemu času. Vsebina za prihajajoče praznike je še skrivnost, lahko pa povem, da se za vsakega najde nekaj. Vse skupaj je zapakirano v zelo praktični embalaži, kot so nahrbtnik, športna torba, …«

Lahko še povem, da bomo tudi letos vsem našim delavcem namenili božičnico, in to v takšni višini kot večina ostalih podjetij. Prav tako je v podjetju tradicija, da vsi zaposleni pred veliko nočjo in pred božičem prejmejo t.i. paket, ki vsebuje prehranske in praktične artikle za vsakdanjo rabo, primerne tistemu času.

Podjetje je, kolikor je mogoče, samooskrbno. Tako za ogrevanje prostorov izkoriščajo vse notranje vire odpadne toplote, le v primeru najnižjih temperatur uporabljajo daljinsko ogrevanje na biomaso. »V preteklem letu smo na strehi našega objekta postavili sončno elektrarno, s katero pokrivamo okoli 15 odstotkov potreb po energiji. V prihodnje pa načrtujemo še širitev sončne elektrarne.«

Veliko vlagajo v lokalno skupnost

Ker lenarški TBP vse svoje proizvode izvozi v tujino, se toliko ne pojavlja v slovenskih medijih, veliko pa vlaga v lokalno skupnost. »Imamo svoj kolesarski klub, v katerem smo glavni sponzor, in v katerem trenirajo mlajše generacije naših zaposlenih in drugih občanov. Ob tem financiramo različne kulturne in druge prireditve, ostala športna društva, predvsem pa vlagamo v tista okolja, iz katerih prihajajo naši zaposleni,« zaključi naš sogovornik, sicer Lenartčan dr. Danilo Rojko.