Občino Kungota v svojem drugem županskem mandatu vodi Tamara Šnofl. Ko je leta 2018 zasedla županski stolček, je bila ena prvih njenih nalog sanacija občinskih javnih financ. Soočila se je z milijon evri zapadlih neplačanih obveznosti do izvajalcev in dobaviteljev. Trajalo je skoraj eno leto, da je nova občinska uprava zadeve spravila v red, v tistem času pa si seveda niso mogli privoščiti večjih investicij. Vlagali so le v manjše projekte, za katere so dobili nepovratna sredstva. »Že konec leta 2019 smo prišli na zeleno vejo in začeli s projekti, katerih rezultati so vidni danes. Vlagali smo tako v osnovno infrastrukturo kot v projekte dodane vrednosti in mehke vsebine za društva. Ob tem pa nismo pozabili na socialno problematiko, niti na naš zavod – Osnovno šolo Kungota, ki dela nadstandardno, kar prav tako financira občina. Menimo namreč, da je investicija v naše najmlajše kapital za prihodnost,« pravi županja in dodaja, da je občina sedaj v dobri finančni kondiciji.

Trije največji projekti so bili izdatno podprti s strani države

V preteklem mandatu so v kungoški občini uspeli asfaltirati več kot 30 kilometrov občinskih cest, kraj pa je v Zgornji Kungoti z vaškim trgom dobil prvo pravo vaško jedro. Ponašajo se s posodobljenimi površinami v Športnem parku Plintovec, z rekonstruirano cesto skozi Svečino, kjer so uredili tudi trg. Po dolgih letih so uspeli sanirati plaz in cesto na relaciji Svečina-Ciringa, projekt je bil vreden več kot 1,3 milijone evrov, pomeni pa dodano vrednost ne le za turizem, temveč predvsem za ljudi, ki tam živijo. Na območju Spodnje Kungote so za rekonstrukcijo mostov Fifolt in Gradiška 2 proti osnovni šoli porabili več kot 1,1 milijon evrov. Omenjene tri največje projekte so uspeli izvesti z izdatno pomočjo države, konkretno Ministrstva za okolje in prostor. »Država je takrat razumela, da ob meji obstajamo majhne občine, ki imamo še vedno potrebe po sanaciji infrastrukture, ki je mogoče za koga samoumevna, za nas pa ključnega pomena za življenje,« pojasnjuje Tamara Šnofl.

Na glasbeni del svojega življenja je zelo ponosna

Širša javnost je kungoško županjo, preden je prevzela vodenje občine, v glavnem poznala kot pevko v skupini BBT, ki je bila popularna v letih od 2003 do 2005. Marsikdo se je takrat spraševal, ali ji bo uspelo mikrofon zamenjati za županski stolček. No, kmalu je postalo jasno, da s tem ne bo težav. Sama pravi, da je na glasbeni del svojega življenja zelo ponosna, saj ji je dal nekaj neprecenljivega – delo z ljudmi, javno nastopanje, komunikacijo in nenazadnje tudi obvladovanje psihologije množic. »Sem pa velik del svojega življenja posvetila pravu, na tem področju sem vrsto let delala na ministrstvu, v gospodarstvu in odvetništvu. Tako da imam neke izkušnje, ki jih moji predhodniki mogoče niso imeli. Pri delu na občini sem tako hotela združiti stroko in izkušnje iz medijskega sveta. Veste, politika ni nič kaj drugačna kot šovbiznis, pomembna je intuicija, ki ti da občutek, kako ravnati z ljudmi. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da znaš poslušati ljudi, da jih slišiš in da se znaš odločiti. Zelo nerada odgovornost prelagam na druge, na koncu se vedno odločim sama.« Da gre občina pod njenim vodstvom v pravo smer, so prepoznali tudi občani. Nenazadnje na lanskih lokalnih volitvah ni imela protikandidata, čeprav sama misli, da bi bilo prav, da bi bil. »Tako bi se imeli ljudje možnost odločiti.«

Na vprašanje, ali se lahko kdaj zgodi, da bi skupino BBT znova obudili, kot se zdaj pogosto dogaja, Tamara Šnofl kratko odgovori: »Jaz sem svoje na tem področju opravila. Sicer imam še stike iz ljudmi z medijskega sveta, sama pa nimam niti želje niti potrebe po povratku. Izven tega sem že od leta 2005.«

Ob gradnji kolesarke in rekonstrukciji regionalke je letošnji največji projekt medgeneracijski športni center v Spodnji Kungoti

Proračun za leto 2023 so v Kungoti že potrdili. Njegova višina znaša 7,5 milijona evrov, dolgoročnega zadolževanja ne predvidevajo. Največja projekta sta izgradnja kolesarske povezave med Zgornjo Kungoto in Dolnjo Počehovo z rekonstrukcijo regionalne ceste in dokončanje, predvidoma v drugi polovici leta, medgeneracijskega športnega centra v Spodnji Kungoti. »Center bo predstavljal središče dogajanja, in to ne le na območju Spodnje Kungote, ampak širše. Stičišče, kjer se bodo srečevali prebivalci vseh štirih vaških skupnosti. Na tistem območju deluje tudi Nogometni klub Kungota, v katerega so vključeni občani celotne občine. Ni rivalstva, ampak so povezani in dihajo za en klub, eno društvo. V centru bo dejavno tudi Društvo upokojencev Spodnja Kungota, naši kulturniki in ostala društva. V zgornjem nadstropju je predvidena manjša dvorana za potrebe občine in društev. V objekt je lepo vkomponirana tribuna, ki bo omogočala športne in kulturne prireditve na prostem,« pojasnjuje kungoška županja. Objekt je v tem trenutku že zgrajen, sledijo finalna obrtniška dela in ureditev okolice.

Tamara Šnofl si je ob začetku vodenja občine zadala cilj, da v vsaki vaški skupnosti uredi vaško središče, ki bo lepo in prijazno do krajanov in obiskovalcev. Meni namreč, da se ljudje, ki živijo v lepšem okolju, počutijo bolje in so bolj pozitivno naravnani. »Čaka nas še Park doživetij v Juriju, nasproti gostišča Vračko, za kar že imamo pripravljeno projektno dokumentacijo ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt smo že v lanskem letu prijavili na gospodarsko ministrstvo, vendar je bil razpis za turistično infrastrukturo razveljavljen in je zdaj ponovljen. Ponovno se bomo prijavili, upamo na sofinancerska sredstva. Če bomo uspešni, bomo že konec leta začeli s prvimi aktivnostmi in deli; z izborom izvajalca, podpisom pogodbe, … Investicijo bi potem lahko zaključili v roku dveh let. V Svečini nas v naslednjih letih še čaka sanacije stavbe kulturnega doma in dvorane.«

Vizualizacija novega MŠC v Sp. Kungoti

V letošnjem proračunu je predvidena tudi gradnja kanalizacije v Gradiški ena, za projekt s strani države pričakujejo sofinanciranje v višini milijon evrov, če bodo uspešni, bodo s prvimi deli začeli konec leta. Investicija bo trajala vsaj dve leti, saj bodo zgradili komunalne vode, fekalne in meteorne, v dolžini 3,8 kilometrov, sanirali ceste, uredili javno razsvetljavo.

V Načrtu razvojnih programov imajo nabavo gasilskih vozil za PGD Zgornja in Spodnja Kungota, nakup bo sofinanciran v letih 2025 – 2027. Obe gasilski društvi bosta letos pristopili k izvedbi razpisa, občinski delež sofinanciranja bo dvakrat po 300 tisoč evrov v treh letih. »Gasilci so tisti, ki vedno pridejo naproti. Na nek način so naša vojska. Kot županja, odgovorna za požarno varnost, se zavedam, da potrebujejo ustrezno opremo in da se rešitve ne pojavijo čez noč. Mislim, da smo našli dobro rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.« Med dolgoročne načrte spada gradnja novega objekta na občinskem zemljišču v poslovni coni Plintovec, kjer bi uredili večjo občinsko knjižnico, dvorano in tja preselili tudi občinsko upravo.

Z Mestno občino Maribor sodelujejo zlasti na področju turizma

Kako pa v Kungoti sodelujejo z Mestno občino Maribor? Tamara Šnofl pravi, da dobro, in dodaja, da je mariborska občina Kungoto veliko vključevala v promocijske materiale na področju turizma. »Najmanj, kar se vidi, je srce med vinogradi in seveda Hiša Denk, ki ima kot edina na tem območju Michelinovo zvezdico. Velikokrat župan Arsenovič pove, da Kungoto, kar se tiče turistične ponudbe in kulinarike, potrebujejo, dobro pa sodelujemo tudi v drugih projektih. Letos smo npr. na željo občanov sosednje Kamnice in naših občanov testno vzpostavili mestni prevoz do Morskega jarka.« Zelo intenzivno pa v Kungoti sodelujejo z občinama, s katerima si delijo upravno enoto in imajo skupno zgodovino, Pesnico in Šentiljem.

Prepoznavni so predvsem po vinih

Med večjimi načrtovanimi prireditvami in dogodki v občini velja izpostaviti junijski občinski praznik s slavnostno akademijo v Zgornji Kungoti. V okviru praznovanja bo 10. junija vsakoletna zabavno-glasbena prireditev, tokrat v Juriju. Septembra bo tradicionalni Kmečki praznik v Svečini, že prej, v marcu, pa dan odprtih vrat svečinskih vinskih kleti oziroma Praznik pomladi. Prav po vinu je občina širše prepoznavna, nenazadnje ima v občinskem grbu grozd, v preteklosti pa je bilo v Kungoti tudi veliko sadovnjakov. »Naše vinogradnike in vinarje ves čas vzpodbujam, da so glede razmišljanja velikopotezni. Slovenci, Štajerci pa sploh, imamo težavo, da smo preskromni in se ne zavedamo dovolj svojih kvalitet. Kdaj pa kdaj je potrebno iti tudi čez mejo, da pokažemo, da znamo in zmoremo, in da imamo odlična vina. Želim si tudi, da bi bili kot vinska destinacija bolj prepoznavni v državnem protokolu,« pravi županja.

Županja želi, da bi tako domačini kot novi prebivalci z roko v roki delali za kraj

»Občina se spreminja, postaja lepša, modernejša, stvari so urbanistično smiselneje postavljene. Veliko ljudi se želi k nam priseliti, o tem v preteklosti sploh niso razmišljali,« dodaja naša sogovornica. Občina ima sicer po zadnjih podatkih nekaj več kot 4.900 prebivalcev, njihovo število se povečuje postopoma, tako da lahko občina temu trendu sledi z vso potrebno infrastrukturo. Mladi ostajajo v kraju, letno beležijo okoli 30 rojstev in zmerno priseljevanje zlasti prebivalcev Mestne občine Maribor. »Obstoječa infrastruktura, zlasti vrtci in šole, bi morala še vsaj naslednjih deset let zadoščati potrebam. Zavedam se, da so še vedno potrebna vlaganja v osnovno infrastrukturo. Še zmeraj imamo občane, ki še nimajo vodovodnega priključka, kar je sramota za leto 2023. Zato tem osnovnim področjem dajemo poudarek, predvsem pa ljudem, ki so pri nas že desetletja. Ti so običajno tudi najbolj skromni in najmanj zahtevni. Na drugi strani pa za tiste, ki se želijo priseliti k nam, izvajamo investicije, ki dajo urbani pridih in dvigujejo kvaliteto življenja. Pred dvema letoma smo imeli enormno število vlog za gradbena dovoljenja, postali smo tudi zanimivi za investitorje večstanovanjskih objektov. Eden je že v prodaji v Zgornji Kungoti. Želim pa si, da bi tako domačini kot novi prebivalci z roko v roki delali za kraj, da se novi občani čimprej integrirajo v življenje v občini, « zaključuje kungoška županja.