Brata David in Uroš Šprah, ki upravljata lokala Rokaj in Pause na mariborskem Lentu, sta se vsak na svoji strani Starega mostu spoprijela z ukrepi, ki jih je vlada uvedla ob epidemiji kronavirusa. Prizadevanjem navkljub, kljub upoštevanju ukrepov, inšpekcijskim nadzorom, ki so zaradi doslednosti vodila le v opozorila, lokala danes samevata, hladilniki v notranjosti so prižgani, nekateri delavci pa so morali po denarno socialno pomoč.

Eden najemnik in eden lastnik lokala bosta primorana drastično poseči v poslovanje lokalov, kljub dejstvu, da sta bila ta dobro obiskana pred in med obdobjem koronavirusa. Država obljubljenih sredstev iz prvega lockdowna še ni poplačala v celoti, njuno zdravstveno stanje je načeto, a obenem ni nobenega pojasnila, kaj bo jutri. Obstaja pa tudi bojazen, da bo po obeh lockdownih udarila še zapora zaradi prenove Lenta.

Že pred drugim lockdownom na robu rentabilnosti

“Na začetku smo mislili, da bomo delali to-go in z Woltom, ampak ko smo preračunali, koliko moramo dejansko delati, da pokrijemo stroške, smo ugotovili, da preprosto ni rentabilno,” pojasnjuje Uroš Šprah, David pa obenem dodaja, da so pravzaprav pretekli ukrepi, ki so bili sprejeti tri tedne pred dejanskim zaprtjem lokalov, grobo posegli v rentabilno delovanje le-teh.

“Vzeli so nam cca. 30 odstotkov delovnega časa, ko so nam skrajšali delovni čas, vendar nihče tega ni omenjal. Šlo je za ukrep, s katerim smo se morali preprosto sprijazniti, ker nihče za ta čas ni poskusil najti rešitev.” Skrajšan delovni čas do pol enajstih zvečer je močno posegel v delovanje lokalov, saj so prav večerne ure tiste, ki lokalom, med katere sodita tudi Pause in predvsem Rokaj, prinesejo največji promet, saj so tudi gostje takšni, ki raje posedajo “ob pivu in glasbi”.

Vzeli so nam cca. 30 odstotkov delovnega časa, ko so nam skrajšali delovni čas, vendar nihče tega ni omenjal. Šlo je za ukrep, s katerim smo se morali preprosto sprijazniti, ker nihče za ta čas ni poskusil najti rešitev.

Trenutno situacijo brata Šprah rešujeta iz dneva v dan. “Čakamo na odobritev kredita, da bomo sploh lahko preživeli te mesece. Najhuje je to, ker ne veš, pri čem si in kako dolgo bo trajalo,” pove Uroš.

Opozorila o zaprtju spet (pre)pozna

V času, ko je bila Podravska regija še epidemiološko oranžna, naj bi neuradno veljalo, da bodo predhodno prejeli obvestila o zaprtju, da se ne bi ponovil prvi val. V četrtek je bila skrb odveč, saj je oranžna še vedno vztrajala, zato so gostinci naročali pri dobaviteljih, v petek je steklo plačilo in dostava, a obenem tudi razglasitev rdeče cone, kar je pomenilo popolno zaprtje. Pijače pa v hladilnikih.

“K sreči nimamo hrane, čeprav bi s hrano to-go najbrž lažje preživeli, saj je s pijačo to-go težje, ampak če bi imeli hrano, bi imeli vsaj več odpada presežka. V primeru, da bomo več kot dva meseca zaprti, bo pijačam rok potekel. Nihče ne omenja, koliko je izgube, ker bi lahko zadevo drugače rešili. Vem, da številke variirajo in morajo hitro ukrepati, ampak 48 ur bi lahko bila normalna doba, da nam sporočijo in se pripravimo, delavci pa prav tako,” pojasnjuje David Šprah.

Nihče ne omenja, koliko je izgube, ker bi lahko zadevo drugače rešili. Vem, da številke variirajo in morajo hitro ukrepati, ampak 48 ur bi lahko bila normalna doba, da nam sporočijo in se pripravimo, delavci pa prav tako.

Zaposleni v Rokaju so trenutno na čakanju, študentje pa so zaradi tega ostali brez dela, dva sta po besedah Uroša Špraha čez noč ostala praktično brez vseh prihodkov, obenem pa živita v najemniških stanovanjih. V času, ko je s strani države, praktično ves gostinski sektor v pričakovanju šestega protikoronskega paketa, ki naj bi olajšal breme podjetnikov in gostincev, po besedah bratov Šprah vlada negotovost, saj ni zagotovila, kaj bo država krila, kaj pa ne.

V lokalu Pause namreč mesečno nastane približno 2000 evrov stroškov tudi zaradi najemnine in kredita, ki je pripomogel k adaptaciji. “V tem znesku je najemnina, elektrika, ki je ne moremo izklopiti. Hladilniki so polni, vendar jih ne moremo izklopiti, ker ne vemo, kdaj bomo lahko odprli. Če bi vedeli, da bo vse zaprto dalj časa, bi izklopili elektriko in bi tudi stroške zmanjšali. Prav tako ne vemo, ali bo mogoč odlog stroškov sazas, ipf in rtv. Imamo tudi določene računalniške programe, za katere moramo plačevati licenco, računovodski stroški. To so fiksni stroški, ki obstajajo in ostajajo,” razlaga David Šprah.

V pričakovanju sezone “zatišja”

Država je ob prvem valu epidemije sicer zagotovila sredstva pomoči, vendar ta niso bila poravnana v celoti. Gostinci so morali prispevke in mesečne plače poravnati v lastni režiji, nato pa je država sredstva založila. “Ljudje mislijo, da imamo veliko prihrankov, saj da je ta posel zelo donosen. Tudi če smo imeli prihranke, smo jih že porabili v prvem lockdownu. Naši lokali dobro poslujejo, zato si ne predstavljam, s kakšnimi težavami se srečujejo drugi, ki dejansko delajo iz dneva v dan,” pojasnjuje David Šprah in dodaja, da so največje težave, ki jih je prineslo prvo zaprtje nedavno rešili, ko so poplačali vse nastale dolgove.

“Moramo pa vedeti tudi, da je po prvem lockdownu prišla pomlad, ko gostinstvo zaživi zaradi teras in ljudi, ki želijo iti ven. Mislim, da bo sedaj huje, ker prihajajo turobni zimski meseci, da pridemo spet do stopnje druženja in obrata gostov v naših lokalih, pa bo minilo nekaj mesecev. Ljudje so poleg tega tudi bolj prestrašeni, ker so številke enormne, tudi vreme je veliko bolj depresivno, zato mislim, da bo imel drugi val veliko večje posledice.”

Ljudje mislijo, da imamo veliko prihrankov, saj da je ta posel zelo donosen. Tudi če smo imeli prihranke, smo jih že porabili v prvem lockdownu. Naši lokali dobro poslujejo, zato si ne predstavljam, s kakšnimi težavami se srečujejo drugi, ki dejansko delajo iz dneva v dan.

V primeru, da se bo z njimi spoprijeti praktično nemogoče, je prihodnost obeh lokalov nejasna. Tudi december namreč za gostince pomeni možnost kovanja dobička, saj je v drugi polovici decembra več gostov, medtem ko sta januar in februar meseca, ko delajo tako rekoč na pragu rentabilnosti. V primeru, da bodo posojila odobrili, bodo z delom nadaljevali, v nasprotnem primeru, pa ne vedo, kako naprej. “Banke gostincem nočejo dajati kreditov, tisti, ki pa bi bili upravičeni zaradi visokih dohodkov, pa jih dejansko ne potrebujejo,” pove David Šprah.

Zaradi dobrih desetih evrov brez pomoči

Rokaj je sicer lastniški, vendar za Pause plačujejo najemnino, vanj pa so vložili tudi precej kapitala, ki se ga trudijo ohraniti krizi navkljub. K temu naj bi pripomogle tudi državne pomoči za gostince, ki so pa tudi v primeru protikoronskih ukrepov, bolj ali manj podvržene birokratizaciji.

“V prvem valu ni bilo jasnih navodil za izpolnjevanje vlog. Za april in maj smo prejeli povračila na rok, za junij pa sredstev več ni bilo. Po prvem lockdownu, ko smo zaživeli, sva se odločila, da bova ves višek sredstev vložila v poplačilo moratorija na ddv do države, ki je bil dve leti. Stvar, ki bi jo morali tako plačati najkasneje čez dve leti, smo poplačali prej, a se je nabralo slabih 13 evrov obresti, za katere nismo vedeli. Ker pa delujejo po principu, da morajo biti dolgovi poravnani, da prejmeš povračilna sredstva, je njihov sistem zaznal, da tega nismo poravnali, zato tudi nismo prejeli pomoči za mesec junij. Povsem ironično je, da sedaj, ko so dolžni nam, ne bodo tekle obresti,” razlaga David Šprah.

Zaprtje Lenta doprinos mestu, a vendarle zaprtje

V času, ko je po lokalih udarila koronakriza, so na Lentu pričeli tudi z vzdrževalnimi deli na cesti. Cestni režim je bil tako precej okrnjen, a po besedah bratov Šprah po vplivu na dejavnost lokalov, ni presegel covid-19. S strani občine pa vendarle prihajajo težnje, da bi bil prometni režim v celoti speljan skozi mesto.

“Dolgoročno je to zagotovo dobro tudi za gostince. V vsakem primeru mislim, da je ta predel turistično premalo izkoriščen. Vsa mesta so ob reki lepše urejena. Maribor je manjše mesto, turisti so vajeni peš con ob reki. Dolgoročno zaprtje Lenta zna prinesti dodano vrednost. To smo videli že z Glavnim trgom, ki veliko bolj živi, še posebej z gostinskega vidika, ljudje se sprehajajo, vendar je potrebno ponuditi tudi vsebine, da bodo prišli sem. Kot nam je župan predhodno že predstavil v načrtu, naj bi uredili tudi dohodne poti na Lent,” pojasnjuje David Šprah, a se obenem zaveda, da večja gradbena dela pomenijo praktično celotno zaprtje Lenta za daljše obdobje.

Tako bi se lahko scenarij, v tem primeru brez covid-19, spet ponovil, saj “bodo dela trajala vsaj pol leta, mi pa bomo spet na udaru,” opozarja David Šprah. Tako bi dolgoročno doprinos k lepšemu okolju, ki bi na Lentu privabilo tudi več potencialnih gostov, spet pomenil velik psihični napor. Ta pa se pokaže, ko je praktično že vse mimo, razlaga Uroš Šprah.

Stres, ki je vseprisoten

“Tudi, ko smo bili odprti, smo delali z restrikcijami. V tem času je bil psihični pritisk najhujši, saj nismo vedeli, kako naprej in kdaj bo prišel inšpektor. V obeh lokalih smo imeli v sedmih mesecih 6 ali 7 inšpekcijskih nadzorov. Vsaka inšpekcijska služba je delala v imenu zdravstvenega inšpektorata. Težko je v Rokaju zagotoviti razdaljo, saj se ljudje poznajo med seboj. Ves čas smo jih opozarjali, redko so nas upoštevali, nato pa smo čakali inšpektorja. Pri mojih 32 letih nikoli nisem imel zdravstvenih težav, pred nedavnim pa so mi na zdravstvenem pregledu odkrili povišan holesterol. To je eden izmed stresnih dejavnikov, ki so pustili posledice. To je pustilo posledice tudi pri naših družinah.”

Ves čas smo jih opozarjali, redko so nas upoštevali, nato pa smo čakali inšpektorja. Pri mojih 32 letih nikoli nisem imel zdravstvenih težav, pred nedavnim pa so mi na zdravstvenem pregledu odkrli povišan holesterol. To je eden izmed stresnih dejavnikov, ki so pustili posledice. To je pustilo posledice tudi pri naših družinah.

David Šprah je obenem dodal, da se sicer zavedajo pomena prepovedi in so jih poskušali upoštevati, ampak da včasih tudi opozorila ne zaležejo. “Nekdo, ki se odloči priti na pijačo, sam odgovarja za svoja dejanja, mi ne moremo vplivati nanj. Nismo redarji, policija ali inšpekcija. Na koncu je bil na nas poleg vseh finančnih problemov tudi konstanten pritisk zaradi omejitev,” pojasnjuje David Šprah.

Kazni sicer niso prejeli, ampak so zaradi dejstva, da so lahko stopili v korak z ukrepi, naredili nekaj precej ostrih rezov v samo delovanje lokalov. “Spoštovali smo ukrepe, a zaprtje je najslabše. Dvajset minut od tukaj, v Avstriji so ljudje mirno pili kavo na terasah. Mar tam ni covid-19? V Italiji, kjer je bilo žarišče okužb v prvem valu, so imeli lokale odprte še pred kratkim. Sedaj se nihče ne vpraša, kakšen izpad dohodkov je bil že veliko pred zaprtjem, nihče nam ne ponudi pomoči, ko čakamo, kaj bo jutri, ne zavedajo se, da se za nas začenja obdobje zatišja v lokalih. Pijače bi z veseljem nesel v parlament, če nam dovolijo, da gremo v Ljubljano. Vem, da veliko delajo, zato tudi najbrž večkrat pozabijo na maske,” pojasnjuje David Šprah in dodaja, da so bili lokali tudi s strani medijev največkrat predstavljeni kot nekakšen epicenter novega koronavirusa, saj so se v novicah pojavljale podobe ljudi na terasah lokalov, ob tem pa je sledila razlaga, da se covid-19 širi zaradi druženja ljudi, kljub temu, da so pri NIJZ izpostavili, da so težava privatne zabave. A škoda je že narejena.

Dvajset minut od tukaj, v Avstriji so ljudje mirno pili kavo na terasah. Mar tam ni covid-19? V Italiji, kjer je bilo žarišče okužb v prvem valu, so imeli lokale odprte še pred kratkim. Sedaj se nihče ne vpraša, kakšen izpad dohodkov je bil že veliko pred zaprtjem, nihče nam ne ponudi pomoči, ko čakamo, kaj bo jutri, ne zavedajo se, da se za nas začenja obdobje zatišja v lokalih.

“Takšne podobe so vplivale na ljudi, da jih je postalo strah, čeprav osebno ne poznam natakarja, ki bi zbolel za covid-19, tudi za nobenega izmed gostov, s katerimi se osebno poznam, ne vem, da bi zbolel. Bili smo v stiku z denarjem, ki ga nismo razkuževali, pa nihče ni zbolel. Lokali pa so vendarle zaprti in trajalo bo, preden se bodo ljudje sproščeno vrnili na pijačo,” opozarja David Šprah in se obenem sprašuje, kako bo slednje vplivalo na promet v prihodnje. Tudi izgub, ki jih je morda na prvi pogled povsem nedolžna objava v medijih, ki pa ni imela realne podlage, sprožila, bo imela posledice v evrih. Kdo bo poravnal te, ostaja zaenkrat še neznanka.