Petra Purgaja zagotovo vsi poznate. Če se ne spomnite tistega fantiča, ki je sprva na Gosposki, nato pa na Jurčičevi prodajal šopke ciklam, pa se vam v spomin zagotovo prikradejo tisti lepi venci iz različnega zelenja, okrašeni z jabolki, ki jih je Peter nazadnje prodajal na Jurčičevi ulici. Že nekaj let Peter venčke prodaja na osrednji tržnici in je za marsikoga znanilec prazničnega časa, saj s svojim zelenjem oznanja, da se nam bliža tisti, za marsikoga najlepši čas v letu. Peter se svoje “vloge” zaveda in jo odlično in srčno opravlja.

S pripravami začne že poleti

“Marsikdo mi je povedal, da ko me ljudje vidijo v mestu, vedo da se približuje advent,” pove Peter Purgaj in doda, da so pozitivni odzivi ljudi zanj  velika motivacija. “Ljudje me pohvalijo predvsem zato, ker so moji venčki drugačni kot tisti, ki jih lahko kupijo v cvetličarnah. Tisti, ki želi imeti venček, okrašen s kroglicami in svečkami, ga kupi v cvetličarni, tisti pa, ki želi čim bolj naraven venček, pride k meni. Sem edini, ki ponuja naravne vence. Če bi nas bilo več, morda ne bi bil tako opazen,” razloži.

Kar dela njegove venčke tako priljubljene in unikatne, so namreč sestavine. Skrivnost je v izbiri zelenja, ki je že vrsto let enaka.

Venčki so vsako leto sestavljeni iz bele omele, bršljana, storžkov ciprese, imajo okrasna jabolka, nordijsko jelko, bodiko, torej praznično zimzeleno zelenje, ki zraste doma. Imam sicer načrte, da bi posadil še več različnih rastlin, a vsaj desetletje bo trajalo, da bodo pognale in se razrasle do te mere, da bodo sestavina vencev. Zadnje čase se je klima močno spremenila, poskusil sem posaditi tudi nekaj primorskih rastlin, ki včasih tukaj pri nas zaradi hudih zim niso uspevale, sedaj pa je ravno nasprotno.

Večino zelenja, ki ga uporabi v venčku, tako nabere na domačem posestvu, nekaj pa pri sorodnikih. Sicer pa priprava na izdelavo priljubljenih prazničnih okrasov traja dlje, kot bi si mislili in se začne veliko pred adventnim časom in precej preden stisne mraz.

Storžke denimo, nabiram poleti, da ohranijo svojo svetlo barvo, sicer pa s pripravami pričnem kar zgodaj, ker sam izdelam tudi obode iz slame.

Okrogli znanilci adventa so tako v celoti narejeni ročno, pri delu pa pomagajo vsi Purgajevi. “Letos smo čakali na vladne ukrepe, zato smo pričeli nekoliko kasneje in aktivno delali zadnja dva tedna pred pričetkom adventnega časa, običajno pa smo pričeli že prej,” pove Purgaj.

Umetni materiali, razen nepogrešljivih pripomočkov, s katerimi si pomaga pri izdelavi, na vencih s Petrovim podpisom nimajo prostora. Le včasih storžke poškropi z zlato barvo, ta pa je rezervirana tudi za venčke iz bršljana. A vse z določenim razlogom. “Bršljana letos sicer nimam v ponudbi, a tega velikokrat pobarvam v zlato. To pa zato, ker včasih ni bilo kroglic za okrasitev božičnega drevesa in je bil bršljan osnovno zelenje za božične praznike. Kdor torej ni imel okraskov, je lahko zlato pobarval bršljanove plodove,” pove Peter.

Ob večerih se družina zbere in izdeluje venčke

Družina Purgaj ima v lasti kmetijo v Vinički vasi pri Lenartu, kjer pridelujejo zelenjavo. Po vsakodnevnih opravilih na njivi, se nato ob večerih zberejo in izdelujejo vence. Gre za lep družinski običaj in ohranjanje tradicije, kot ga v teh časih le redko zasledimo. “Dan je kratek, noči so dolge, tako da si je potrebno najti nekakšno zaposlitev. Ob večernih urah nam ostane čas, zato se zbere vsa družina, midva z ženo in starši, ki mi pomagajo pri izdelavi vencev. Kot otrok se spominjam, da je bilo že novembra tako mrzlo, da ni bilo na njivi več ničesar, zato smo pletli venčke. Tako smo se znašli, da smo si zagotovili mesečni dohodek,” razloži Peter Purgaj.

V Mariboru je staršem pri prodaji pomagal od sedmega leta, kasneje je prodajal sam, zadnja leta mu je na pomoč pri prodaji priskočila žena Kristina. Sicer pa se Peter dobro spominja časov, ko adventni venci še niso bili tako aktualni.

V otroštvu moje babice vencev recimo ni bilo. Spomnim pa se še, ko nismo imeli silikonskega lepila za venčke. Vzeli smo borov storž, ga ovili z žico in privezali na venec. Od nekdaj sem sodeloval pri izdelavi. Rad imam kmečka dela, k temu pa sodi tudi izdelava vencev.

Koliko vencev so pri Purgajevih spletli letos, Peter ne zna povedati, pa tudi ne, koliko časa porabi, da dokonča enega samega. “Niti preštel jih nisem, ker jih delam sproti ves čas do božiča. Kolikor jih prodam, toliko jih sproti naredim. Sicer pa izdelava enega traja različno dolgo. Če bi delal le enega, jih najbrž ne bi več delal. Zelenje namreč raste na različnih koncih in kar nekaj časa traja, da naberem vse. Storžke recimo nabiram na Primorskem. Običajno pa si delo organiziram tako, da en dan samo nabiram storžke, spet drugič režem samo ciprese, en dan pletem obode vencev in podobno. Ko imaš vse na kupu, začneš delati. Največ časa mi namreč vzame nabiranje,” pove Peter.

Za izdelavo vencev je potrebnega kar precej različnega zelenja, a obrezovanje rastlinam ne škodi, pravi Peter. Na tak način se rastline obnavljajo, saj veja na mestu obreza požene mlade izrastke. “To je naravni obrambni mehanizem. Če pride denimo srnjad nekaj vejic poje, se mora rastlina obnoviti. Narava je tako želela,” pove Peter.

“Kar si stranka zaželi, to naša roka naredi”

Njegova stojnica na mariborski tržnici tudi letos, tako kot vsako leto, ponuja vence različnih dimenzij in iz različnega zelenja: “Kar si stranka zaželi, to naša roka naredi. Letos so najbolje prodajani prazni venčki, torej iz jelke, ciprese, bršljana, saj stranke nato doma dodajo venčku okraske in sveče po svojem izboru.” Vence je običajno prodajal vse do novega leta, saj so tipični decembrski okras. Nekateri z njimi okrasijo vrata, jih občudujejo v svojih domovih, spet drugi jih nesejo na pokopališče.

Poleg domačnosti in pristnosti pa je velika prednost Petrovih venčkov tudi rok trajanja. Venci so namreč sestavljeni predvsem iz luskavcev in ne iglavcev, njihova velika prednost pa je prav ta, da iglice ne odpadajo, ampak se posušijo.

Purgajeve vence bo na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu mogoče kupiti še danes, kasneje pa, kot pravi, bo vse odvisno od epidemiološke situacije. Venčki so na prodaj po ceni med 5 in 15 evrov, odvisno od velikosti in sestavin, Peter pa z veseljem prisluhne in se prilagodi različnim željam strank. 

Pred nekaj leti se je tako zaradi spremembe občinskega odloka moral seliti z Jurčičeve ulice na Vodnikov trg, a večje razlike v številu kupcev ne opaža. Tisti, ki se pogosteje sprehajamo po ulicah v središču mesta, smo ga sicer pogrešali in se spraševali, kdaj pa bo letos zadišalo zelenje iz njegovih vencev, a so se hitro razširile govorice, da Peter sedaj prodaja na tržnici. Ob sredah in petkih je sicer mogoče kupiti domače pridelke s kmetije Purgaj na Trgu Dušana Kvedra, sicer pa se bodo vencem kmalu pridružile tudi Miklavževe šibe, ki pa “na vsako rit pašejo”.

Kakšen venec pa ima Peter doma? “Kovačeva kobila je vedno bosa veste, tako je pri vsakem poklicu. Mehanik ima vedno pokvarjen avto, tako pa se tudi jaz doma z venčkom ne morem prav pohvaliti,” še doda Peter.