Prihodnost našega mesta sloni tudi na njegovih študentih, slednja pa, če pogledamo številne uspešne in nadvse inovativne projekte, nikakor ni temna. V prejšnjem študijskem letu so se študenti Univerze v Mariboru preizkusili na mnogih področij, od pravniških analiz, energetskih rešitev, računalniških in medicinskih inovacij do umetniških razstav, slikanic in številnih uspešnih mobilnih aplikacij. Kdo so ti študentje in kako to, da to, da o tovrstnih študentskih podvigih ne slišimo pogosteje?

Naložba v mlade, naložba v prihodnost

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije s podporo slovenskega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada Evropske unije že vrsto let izvaja prav posebne projekte, s katerimi študente povezuje z gospodarstvom in negospodarstvom.

»Program Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016 – 2020 omogoča povezovanje visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom in tako daje možnost študentom za pridobitev praktičnih izkušenj, dodatnih znanj in veščin, ki so vse bolj pomembne za vstop na trg dela in pri ustvarjanju karierne poti,« pojasnjujejo v Javnem štipendijskem skladu: »V okviru sofinanciranih projektov študenti preučujejo kreativne in inovativne rešitve za izzive gospodarskega in družbenega okolja.«

Do konca lanskega leta je bilo za sofinanciranje kar 529 projektov, v katerih je sodelovalo 3646 študentov, 1043 pedagoških mentorjev ter 699 predstavnikov gospodarstva in družbenega okolja, namenjenih kar 9 103 093,50 evrov.

Program se je s številnimi projekti izvajal že v letu 2014 in 2015, v nekoliko novi podobi pa pod imenom »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva – Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016 – 2020«, poteka zadnja leta.

Nad izzive gospodarstva in družbe

Kako delo v takih projektih sploh poteka? Projekti se izvajajo v skupinah od 4 do 10 študentov pod mentorstvom pedagoškega in delovnega mentorja, dodatno pa se lahko delu pridružijo še organizacije z gospodarskega ali družbenega področja. »V okviru projektov, ki lahko trajajo od 3 do največ 5 mesecev, študenti pod mentorstvom pedagoškega in delovnega mentorja rešujejo izzive in vprašanja gospodarstva in pri tem pridobivajo nova znanja in kompetence. Njihovi rezultati so oblikovali številne odlične zgodbe, uspehe in vsekakor priložnosti za nadaljnji razvoj,« povedo.

Trenutno se s podporo finančnih sredstev v višini 1 733 472 evrov izvajajo še zadnji 103 projekti v okviru tega razpisa.

Študentski projekti so v grobem deljeni na dva tipa – projekte PKP – Po kreativni poti do znanja ter projekte ŠIPK – Študentski inovativni projekti za družbeno korist. Pri prvih gre za sodelovanje visokošolskih zavodov z gospodarskim sektorjem, pri drugih pa za sodelovanje z negospodarskimi organizacijami, društvi in zavodi.

Študenti so se ukvarjali s projekti kovanja načrtov za nasledstvom družinskega podjetja, optimizacijo tehnologije RD tiska, študijami izvedljivosti in razvoja vetrne turbine za zaščito pred spomladansko pozebo, motivacijskimi ukrepi za razvoj ugodja v delovnem okolju, procesom pridobivanja aluminija, pametnimi oblačili za zaščito spodnjih okončin posameznikov na invalidskih vozičkih, virtualno didaktično škatlo, molekularnimi testi za individualizirano prehranjevanje, pravnimi strategijami …

S številnimi projekti tudi na mariborski Univerzi

Kar 54 študentskih projektov je bilo v lanskem študijskem letu izvedenih tudi na članicah Univerze v Mariboru, sodelovanje študentov, njihovih mentorjev ter sodelujočih partnerjev pa je z rezultati navdušilo prav vse. Da bi izpostavili prav vsakega posebej, je nemogoče, podrobne opise projektov pa lahko najdete na spletni strani PKP in ŠIPK projektov.

Na Filozofski fakulteti v Mariboru je nastalo nekaj projektov, katerih rezultate je mogoče najti tudi na spletu. Ena takih je e-Didakla, Virtualna didaktična škatla, v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo so nastale čudovite slikanice, študenti so izdelali spletno orodje SPiPP – svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov, prevajali turistične informacije občine Rače-Fram, napravili aplikacijo za pomoč tujcem SOS-Slovenščina …

V lanskem študijskem letu je na slovenskih visokošolskih zavodih nastalo kar 132 projektov PKP – Po kreativni poti do znanja, od tega je bilo kar 38 izvedenih na Univerzi v Mariboru. Študenti so se ukvarjali s projekti kovanja načrtov za nasledstvom družinskega podjetja, optimizacijo tehnologije RD tiska, študijami izvedljivosti in razvoja vetrne turbine za zaščito pred spomladansko pozebo, motivacijskimi ukrepi za razvoj ugodja v delovnem okolju, procesom pridobivanja aluminija, pametnimi oblačili za zaščito spodnjih okončin posameznikov na invalidskih vozičkih, virtualno didaktično škatlo, molekularnimi testi za individualizirano prehranjevanje, pravnimi strategijami …

Družbi koristi projekti so obsegali vse od izdaje monografije o depresiji, promoviranja manjših občin in njihovih znamenitosti, izdelave strategij za soočanje s poplavami, oblikovanja številnih mobilnih ali spletnih aplikacij, celo ilustriranih knjig in tipank do supergelov za odstranjevanje težkih kovin s tal in pravne obravnave sovražnega govora.

Tudi projektov ŠIPK – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, je bilo precej, na vseh visokošolskih zavodih so jih v lanskem letu našteli kar 117, od tega 16 na Univerzi v Mariboru. Družbi koristi projekti so obsegali vse od izdaje monografije o depresiji, promoviranja manjših občin in njihovih znamenitosti, izdelave strategij za soočanje s poplavami, oblikovanja številnih mobilnih ali spletnih aplikacij, celo ilustriranih knjig in tipank do supergelov za odstranjevanje težkih kovin s tal in pravne obravnave sovražnega govora.

Taki projekti so večkrat temelj za nadaljnje sodelovanje študentov s svojimi bodočimi delodajalci, s skupnimi močmi pa vsak projekt zase izboljša in obogati naše življenje.

Pomen praktičnih izkušenj

Svojo izkušnjo sodelovanja v enem od projektov v lanskem letu je podelila tudi študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Vanesa Korže. »Sama sem lani sodelovala pri ŠIPK projektu z naslovom Strategija za mlade za občino Zreče. Fokus našega projekta je bil najprej na pregledu že obstoječih strategij drugih občin, na podlagi česar smo nato začeli delati na strategiji za občino Zreče,« pove Vanesa.

In kako je delo potekalo? »Pripravili smo vprašalnike, ki smo jih nadalje izvedli v obliki anket in semi strukturiranih intervjujev, da smo od mladih v občini dobili informacije o tem, česa si želijo, kaj jim manjka, kaj predlagajo občinski upravi, kje vse bi radi bili bolj vključeni ter na kakšen način bi radi živeli. Rezultate anket smo spisali v strategijo, ki jo je občinski svet obravnaval na svojih sejah in sprejel akcijski načrt za mlade. Pomemben rezultat je bila tudi aktivacija 5 mladih v občini, ki zdaj sodelujejo z občino pri izvajanju akcijskega načrta strategije za mlade,« razlaga.

Študenti z mislijo na družbo

»Kot študentka sociologije sem od projekta največ odnesla v obliki praktične izkušnje. Namesto, da se o izdelavi vprašalnikov in vrednotah mladih učimo smo v teoriji, sem imela možnost spremljati, kako poteka zbiranje podatkov od začetka do konca ter kako se nato ti podatki obdelajo in uporabijo za pisanje smernic za mlade,« dodaja Vanesa, prav praktične izkušnje za študente pa so nekaj, kar slovensko šolstvo pogreša, na tem mestu pa mu na pomoč priskočijo prav tovrstni projekti.

A ne gre le za izkušnje, ampak za ideje mladih, ki lahko pomembno prispevajo k družbenemu dogajanju. »Projekti kot je bil naš ŠIPK se mi zdijo pomembni, ker študentom, ki si to želijo ponudijo možnost, da  poleg študija delajo na nečem, kar bo na koncu koristilo skupnosti. Prav tako pa sodelovanje v takšnih projektih ponudi izkušnje, ki nam bodo po zaključenem študiju še kako prav prišle, posebej če bo naša zaposlitev temeljila na obliki dela na projektih,« zaključi Vanesa.