Marija Vogrin iz Cerkvenjaka je gospa, ki je bila na letošnji proslavi ob cerkvenjaškem občinskem prazniku, potem ko je iz rok župana Marjana Žmavca prejela zahvalo občine, deležna dolgega aplavza. Domačini jo cenijo in spoštujejo, saj je v življenju veliko pretrpela, pri tem pa bila ves čas ustvarjalna. Po starših je podedovala posluh in ljubezen do glasbe, kljub svojim 85 letom še vedno poje v cerkvi, sodelovala je tudi v skupni ljudskih pevcev. Njena pomoč pri ohranjanju in posredovanju starih napevov in besedil, zlasti tradicionalnih kolednic, je neprecenljiva.

Foto Askari

Kmetom je hodila na taberh

Marija se je leta 1938 rodila v Andrencih v današnji občini Cerkvenjak. Družina Soko je živela na manjši kmetiji. Ima še dve sestri, ena, ki se je odločila za redovništvo, je od nje mlajša eno leto, druga štiri. V domačem kraju je obiskovala osnovno šolo, že pri osmih letih je začela služiti pri organistu Jakobu Mohoriču, kjer se je naučila osnov igranja orgel. Inštrument ji je zelo prirasel k srcu, kasneje je bila dolgoletna organistka v domači cerkvi. Ostala je doma in živela skromno, nikoli ni hodila v službo. “Doma smo imeli manjše posestvo; štiri krave in prašiče, kar nam je zagotavljajo skromne prihodke. V zameno za oranje smo hodili delat bližnjim kmetom. Na njivah smo sadili in okopavali ter opravljali še druga dela, da smo odslužili oranje. V tistih časih nam ni bilo lahko,” nam pove vedno dobro razpoložena Marija, ki jo domačin poznajo pod imenom Rupritova Micika.

Leta 1975 se je poročila z Vinkom, rodila se jima je hčerka Dragica, ki je bila zelo pridno in lepo vzgojeno dekle, v osnovni šoli je bila ena najuspešnejših učenk. Pred enim letim, ko je bila stara 45 let, je umrla za težko boleznijo, so pa pri Mariji ostali zet Andrej ter vnuka Katja in Tadej, ki lepo skrbijo zanjo. Leta 1987, ko je bila Dragica stara deset let, je zaradi raka na požiralniku umrl Vinko, tako da je Marija že 36 let vdova.

Posluh je podedovala od staršev

Odlična pevka je bila tudi Marijina mama Trezika, oče Franc pa je igral na tamburico. Mlada družina je tako velikokrat skupaj zapela, česar se Marija še zdaj zelo rada spominja. Dobrih pet desetletij je sicer pela pri cerkvenem pevskem zboru, ki ga je tudi vodila. S pesmijo je obogatila cerkvene obrede ter tudi nekaj sto pogrebnih slovesnosti v kraju. Ob tem je naša sogovornica vodila tudi skupino ljudskih pevcev Kulturnega društva Jože Lacko in z njimi nastopila na številnih prireditvah v domačem kraju in drugod. Udeležili so se tudi državnega srečanja ljudskih pevcev v Črnomlju. Lepo je pela tudi Dragica, ki je vodila mladinski pevski zbor.

Vsak dan se peš odpravi na dva kilometra oddaljeno pokopališče

Na vprašanje, ali še prepeva, odgovori, da sicer več ne zahaja na cerkveni kor, še vedno pa pri sveti maši, ki jo redno obiskuje, z veseljem zapoje. Njena najljubša cerkvena pesem je Marija skoz’ življenje, zelo rada pa zapoje tudi pesem Kdor ima srce. Pravi, da ji zdravje dobro služi, zdravnika pa kaj dosti ne obiskuje. Še vedno rada kaj postori na vrtu, pri hoji si pomaga s palico. Politika je ne zanima, rada pa prelista Družino. Vsak dan se peš odpravili na pokopališče na grob hčere in moža, ki je od njenega doma oddaljeno dva kilometra. Posebnih želja nima; ob zdravju si, kot pove, najbolj želi srečno smrt.

Ob koncu jo vprašamo, kakšen je recept za tako dolgo življenje. Kratko odgovori: “Delo, dobra volja, pesem in skromno življenje.”