David Rihtarič je znano ime v svetu športa. Prihaja iz Benedikta v osrednjih Slovenskih goricah, že v četrtem razredu osnovne šole se je začel ukvarjati z atletiko, treniral jo je 18 let. Pravi, da se je vse začelo s krožkom na benediški šoli, nato je nadaljeval v Atletskem klubu Štajerska. Bil je član slovenske atletske in orientacijske reprezentance, udeležil se je številnih svetovnih in evropskih prvenstev v gorskih in cestnih tekih, krosih ter maratonih. Od leta 2001 je zaposlen v Slovenski vojski. V letih 2006, 2007, 2017 in 2021 je bil razglašen za najboljšega športnika v Slovenski vojski. Leta 2012 je na Pedagoški fakulteti v Mariboru diplomiral na temo ekstremni aerobni napor – ultramaratonsko kolesarstvo (biografija kolesarskih dirk). Že od nekaj ga kličejo Riki, izhaja iz Rihtarič, od tod tudi poimenovanje njegovega kluba, RikiTeam, prav tako njegovega gostinskega lokala, RikiBar. Oblikovali so tudi logotip, ki je v obliki kolesarja – napis Riki.

Srečanje z Juretom Robičem je odprlo novo poglavje njegove športne poti

V Benediktu, v naselju Ihova, je odraščal in živel do 25. leta, nato se je preselil v Maribor, sedaj pa z družino živi, kot pravi, v hiši na “vasi” v okolici Zgornje Kungote. Zadnja leta se ukvarja predvsem z ultramaratonskim kolesarstvom. Novo poglavje njegove športne poti se je začelo pred leti, ko je spoznal že pokojnega Jureta Robiča, ki je bil ikona ultramaratonskega kolesarstva. “Spremljal sem ga na njegovih podvigih na dirki čez Ameriko (RAAM), dirki okoli Slovenije (DOS), … Od njega sem kupil prvo “tapravo” kolo, Scotta Adicta R1, čelado, šprintarice, celo dres mi je podaril. Dvakrat sem bil tudi v spremljevalni ekipi Ivana Župca na dirki okoli Slovenije, kar je bil povod k temu, da sem se tudi sam odločil, da bom štartal na tej dirki. Načrt je bil tak, da 1. januarja 2009 sedem na kolo, meseca maja odpeljem 1200 kilometrov okoli Slovenije, nato pa se spet posvetim atletiki (leta 2008 sem odtekel polmaraton v eni uri in 9 minutah in maraton v dveh urah in  27 minutah). Značilnost ekstremnih oziroma ultramaratonskih kolesarskih dirk je v tem, da moraš na njih kolesariti neprekinjeno (noč in dan) oziroma s čim manj postanka, razdalje pa so od 500 kilometrov pa vse do 5000 kilometrov. V vseh, predvsem pa v ekstremnih športih, je poleg vrhunske fizične pripravljenosti športnika še ogromno odrekanja, izredno dolgih treningov, izrednega pomena pa je tudi spremljevalna ekipa, ki čez celo dirko bdi nad kolesarjem in šteje minimalno deset članov v najmanj dveh spremljevalnih vozilih (osebno vozilo, kombinirano vozilo, avtodom).”

V ultramaratonskem kolesarstvu je dosegel ogromno

David se lahko na področju ultramaratonskega kolesarstva pohvali s številnimi uspehi; letos je postal evropski prvak v 12-urni vožnji (441 kilometrov), zmagal je dirko okoli Danske, dolgo 1600 kilometrov (prevozil jo je v 69 urah z 1 uro in 27 minutami spanja). Na  Race Across Germany 2022 (Vzhod-Zahod), dolgi 780 kilometrov, je zasedel 1. mesto, na Race Across Germany (Sever-Jug) 2022 v dolžini 1100 kilometrov je bil drugi. Dirke Race Around Austria, dolge 2208 kilometrov, se je udeležil štirikrat (2008, 2009, 2014, 2022) ter osvojil 1., 2. in 6. mesto. Leta 2019 je postal evropski podprvak v 12-urni vožnji s prevoženimi 462 kilometri. Na Dos Ras Extreme – dirki okoli Slovenije, 1186 kilometrov, je sodeloval v letih 2009, 2010, 2011, 2014 in 2015 ter osvojil mesta od 4. do 8. Na Race Across Italy, dolgi 780 kilometrov, je v letih 2019 in 2022 zasedel 3. in 4. mesto. Na stopničkah je stal tudi na 24-urnih dirkah v Avstriji (24h Radtrophy 2010) in Italiji (24h Montello 2010, 2011) ter na Race Across The Alps 2012, 2014 (RATA), se udeležil Glocknermann-a, 1500 kilometrov dolge dirke v Avstriji, … Omenimo še udeležbo na dirkah za pokal Slovenije, cestnih dirkah, vzponih, kronometrih, na svetovnih prvenstvih z reprezentanco Slovenije in Slovenske vojske. Tekmoval je tudi enodnevnih in etapnih dirkah izven Slovenje, dosegel stopničke na državnih prvenstvih in
v skupnem seštevku pokala Slovenije. Je tudi večkratni prvak Slovenske vojske.

Dirko okoli Danske (1600 kilometrov) je prevozil v 69 urah

Letos maja se je David Rihtarič udeležil 1600 kilometrov dolge dirke okoli Danske. Pravi, da je do te dirke prevozil 10.000 kilometrov. “Pozimi, ko ni bilo mogoče trenirati zunaj (tudi ne na MTB), sem treniral na trenažerju (platforma Zwift). Februarja sem bil 14 dni na Kanarskih otokih, kar je stalnica že nekaj let. Same trase nisem poznal, pač toliko, koliko sem videl GPX failu (Stravi). Vedel pa sem, da ni hribovita, da ni dolgih prelazov, saj je najvišji vrh Danske Visko visok le 170 metrov. Vendar se je v teh 1600 kilometrih vseeno nabralo 10000 višinskih metrov. Race Around Denmark je ena izmed težjih dirk v Evropi, saj so noči maja na severu še izredno mrzle (najnižja temperatura je bila le 1 stopinjo C, dodatno pa še dirkanje otežuje severni veter). Na srečo nismo imeli nič dežja.”

David je dirko začel ob 16. uri popoldne, kar, kot pravi, mu ni bilo najbolj všeč, saj “štartaš praktično že v noč.” Noči so bile sicer kratke, a mrzle in vetrovne. Dirko je prevozil v 69 urah. Najtežje je bilo v drugi in tretji noči, ko mu je primanjkovalo spanca, praktično se tričetrt noči sploh ne spomni. “Ko si v takšni fazi, ko samo obračaš pedale in ne veš zase, ima izredno pomembno vlogo spremljevalna ekipa. Točno morajo vedeti, kdaj postane prenevarno, da te “dajo” za 10, 15 minut spat (powersleep) in potem dalje …”

V času dirke je pojedel 48 pečenih jajc s slanino

Prvo noč je počival 15 minut, drugo in tretjo še dvakrat po 20 minut, in to takrat, ko je bilo potrebno kolesarja dati v spremljevalno vozilo zaradi prečkanja mostu čez morje. Zadnjo noč so mu privoščili še dva krajša postanka. Vso hrano in pijačo kolesarju spremljevalna ekipa nudi iz spremljevalnega vozila, tako da se v celoti prehranjuje na kolesu. “Uporabljam pet različnih (okusov) energijskih, izotoničnih, beljakovinskih, OH, … napitkov. Največ pojem doma narejenih riževih ploščic, mini sendvičev s sredico kruha (slanina, pršut, pašteta, …), testenin, riža, ajdove kaše, ponoči tudi juho iz bidona in topel čaj. Na dirki okoli Danske sem pojedel 48 pečenih jajc s slanino,” nam pove sogovornik, ki je imel s seboj devetčlansko spremljevalno ekipo Slovenske vojske z dvema kombiniranima voziloma in avtodomom. Eno spremljevalno vozilo ves čas sledi kolesarju in ga oskrbuje s prehrano. Doda, da je bila dirka okoli Danske generalka za svetovno prvenstvo, ki ga čaka v juliju. V ekipi so zdravnik, kuhar, mehanik, vodja, fotograf, vozniki, ….

Na vprašanje, kako je proslavil zmago, David odgovori: “Takoj po cilju smo se odpravili v mesto Aarhus, kjer smo si privoščili pravo kosilo in tudi nazdravili, potem pa spanje. Vsekakor sem vesel, da sem zmagal in videl, v kakšni formi sem za svetovno prvenstvo.”

Zlom ključnice ga ni oviral

Dober mesec pred štartom na Danskem si je na treningu zlomil ključnico, tako da je bila potrebna operacija. Vstavili so mu ploščico in osem vijakov. Že drugi dan po operaciji je začel z vajami, tretji dan, ko je prišel iz bolnišnice, je že treniral na trenažerju, sedmi dan je bil zunaj na kolesu. “Res sem se trudil, delal vaje, uporabljal magnetno terapijo, kolagen, … V glavnem naredil vse, kar je bilo možno. Lahko rečem, da me na dirki poškodba ni ovirala skoraj nič, le nekoliko težji sem zaradi vstavljene kovine. Mogoče mi je zaradi poškodbe manjkal le kak daljši trening. Nekaj kilometrov sem naredil manj, kot je bilo v načrtu!”

Julija bo dirkal na Poljskem

David se je tri tedne po Danski udeležil evropskega prvenstva v 12-urni vožnji v Oriovcu, kjer je z 441 kilometri postal  evropski prvak. 10. julija se s spremljevalno ekipo Slovenske vojske odpravlja na svetovno prvenstvo v ultramaratonskem kolesarstvu, na Race Around Poland, dolgo 3600 kilometrov. Štart in cilj dirke bosta 15. julija v Varšavi, kolesarji pa bodo obkrožili celotno Poljsko, obdano s sedmimi državami, in prevozili vse nižine, visokogorja, Tatre, Karpate, Sudete, Baltik, Mazurijo, … “Trudim se, da vsak dan čim več časa presedim na kolesu. Važno je, da imajo noge dovolj kilometrov, vse ostalo, nespanje, …, je mogoče natrenirati (sem tudi že preizkušal), na žalost se tudi naspati ne da v naprej (na zalogo).”

Ni nepomembno, da mora naš sogovornik vse stroške dirk kriti sam oziroma s pomočjo sponzorstev in donacij. Če lahko, mu pri tem pomagajte. Tekmovanja, predvsem ultramaratonska, so podvig, ki je na eni strani povezan z izrednimi telesnimi napori, na drugi pa z visokimi finančnimi stroški (štartnine, spremljevalna ekipa, dve spremljevalni vozili in avtodom, gorivo, hrana, prenočevanje pred in po dirki, energijski napitki in prehrana za tekmovalca, logistika in vsa oprema).

“Nova kolesarka skozi Kungoto bo pomenila velik plus za občino”

Davida Rihtariča smo še vprašali, glede na to, da prihaja iz občine Kungota, kakšno je njegovo mnenje o gradnji kolesarske povezave iz Zgornje Kungote do Dolnje Počehove. Dela obsegajo gradnjo dvosmerne kolesarske poti in rekonstrukcijo močno dotrajane regionalne ceste na razdalji slabih šest kilometrov. Pravi, da je zelo vesel, da bo kolesarska pot urejena na novo, saj jo občina res nujno potrebuje. “Gledano iz kolesarskega turizma, bo to velik plus za občino Kungota, saj avstrijski turisti masovno “drejo” čez mejo v našo občino in naprej proti Mariboru. Mislim, da bo s tem tudi več Mariborčanov prišlo s kolesom k nam. Do sedaj je bil res problematičen odsek mimo Dolnje Počehove, pa še cesta je bila izredno slaba.”

Verjame, da bo zaradi nove kolesarke več šolarjev uporabljalo kolo za pot v šolo (šola mora narediti večje parkirišče za kolesa). Verjetno bo pa tudi več družin sedlo na kolo in pri tem uporabilo novo kolesarko. Kot pravi, jo bo uporabljal tudi sam: “Definitivno uporabljam (takšne) kolesarske poti, ločene od cestišča, saj nočem z vožnjo po cesti vzbujati slabe volje in živčnosti pri voznikih. Problem so le zimski in spomladanski meseci, ko ponavadi takšne kolesarke “pozabijo” očistiti in pomesti, saj so polne gramoza. No z gorskim kolesom gre, z cestnim pa … Drugače pa se raje izogibam takšnih cest s kolesarskimi potmi, ko opravljam kakšne bolj “resne” treninge!”

Vrednost celotnega projekta izgradnje kolesarske povezave znaša skupaj nekaj več kot 1,9 milijona evrov, pri čemer je s strani Evropske unije za občino Kungota sofinanciranih nekaj manj kot 1,1 milijona evrov ter občino Pesnica dobrih 300.000 evrov. Celotna vrednost investicije, torej izgradnja kolesarske povezave in rekonstrukcija regionalne ceste na omenjeni trasi, pa znaša dobrih 12 milijonov evrov.