Učenci pri izobraževanju na daljavo zagotovo najbolj pogrešajo osebni stik s sovrstniki. Ravnateljica OŠ Tone Čufar pove, da so se številni naučili tega, česar nam je pogosto manjkalo: skromnosti, povezanosti, potrpežljivosti, sočutja.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je povedala, da še ni točno znano, kdaj se bodo učenci vrnili v šole. Poudarila je, da morejo biti izpolnjeni kriteriji in boljša epidemiološka slika. Prav tako je predvideno testiranje za učitelje, medtem ko se o možnosti, da bi testirali tudi učence, še pogovarjajo. Kot je dodala ministrica, so namreč od nekaterih staršev dobili prošnje, da bi testirali tudi otroke. Se pa v torek, 5. januarja, v šole vračajo učenci osnovnih šol s posebnimi potrebami.

Govorili smo z ravnateljicama mariborskih osnovnih šol in ju povprašali, kako komentirata trenutno stanje, kakšen je odziv otrok in staršev in kaj lahko pričakujemo dolgoročno.

Nekateri otroci trenutno boljše funkcionirajo kot v šoli

Melita Bizjak Radeljič, ravnateljica OŠ Leona Štuklja Maribor, nam je dejala: »Vsi deležniki smo si želeli, da bo izobraževanje na daljavo trajalo le kratek čas. Zavedamo se namreč, da gre pri izobraževanju na daljavo le za nadomestek pouka v šoli.« Poudarja, da kljub velikim naporom učiteljev, trudu učencev in podpori staršev, mnogi učenci doma nimajo ustreznih pogojev za delo. Učenci potrebujejo neposreden stik z učitelji in sovrstniki. »Na drugi strani pa imamo tudi določeno število otrok, ki se v trenutni situaciji dobro znajde in celo boljše funkcionirajo kot v šoli,« doda.

Posledice je težko predvideti, zagotovo lahko govorimo o primanjkljajih na socialno-čustvenem področju. Na drugi strani je prav tako potrebno poudariti, da smo se iz nastale situacije naučili veliko koristnega.

Povprašali smo jo tudi, kakšne bodo po njenem mnenju posledice, sploh, če se bo šolanje na daljavo še naprej nadaljevalo. »Posledice je težko predvideti, zagotovo lahko govorimo o primanjkljajih na socialno-čustvenem področju. Na drugi strani je prav tako potrebno poudariti, da smo se iz nastale situacije naučili veliko koristnega. Prav vsak je napredoval na področju uporabe IKT kompetenc, pridobili smo nova znanja in kar me zelo veseli, je prisotnost velike kolegialnosti med zaposlenimi in med učenci. Kdor je bolj spreten pri uporabi računalnikov, je svoje znanje pripravljen deliti med ostale.«

Zagotovo sam način dela ni najbolj primeren za telesni razvoj otrok, saj so preveč za računalniki, njihovo gibanje je omejeno.

Učenci pri izobraževanju na daljavo zagotovo najbolj pogrešajo osebni stik s sovrstniki. »Zagotovo sam način dela ni najbolj primeren za telesni razvoj otrok, saj so preveč za računalniki, njihovo gibanje je omejeno. Zato se trudimo šolsko delo čim bolj popestriti z dodatnimi športnimi aktivnostmi,« pojasnjuje. Profesorica športa na njihovi šoli je za otroke in zaposlene pripravila adventni koledar, ki ga je popestrila z zanimivimi gibalnimi nalogami. Pohvalna je pobuda društva IndiJanez, ki so se ji pridružili tudi na naši šoli.

vir: os-leon.si

Stiske staršev so velike

Veliko staršev je poleg pomoči svojim otrokom pri šolanju, primoranih opravljati tudi svoje službene obveznosti. Zato nas je zanimalo, kakšni so komentarji staršev, saj so stiske nekaterih zagotovo velike. »Starši so zadovoljni s samim načinom dela, vendar si tako kot otroci želijo ponovne vrnitve v šolo. Predvsem starši mlajših otrok so bolj obremenjeni. Poleg svojih službenih obveznosti pomagajo in spodbujajo svoje otroke pri šolskem delu.«

Družinam posodili računalnike in tablice

Na OŠ Leona Štuklja se trudijo, tako kot v marsikaterih drugih šolah, zagotoviti vsem otrokom primerno računalniško opremo. »Mnogim družinam smo posodili šolske računalnike in tablice. Vse tiste prenosne računalnike, ki smo jih s strani podjetij prejeli kot donacijo, smo razdelili naprej.« Težava ostaja pri tistih družinah, kjer imajo več šoloobveznih otrok in vsak učenec nima svojega računalnika. Zato je potrebnega več prilagajanja in usklajevanja med družinskimi člani.

Učitelji se za video ure odločajo po lastni presoji

Zanimalo nas je, kako šolanje na daljavo izgleda na njihovi šoli: »Izobraževanje na daljavo zahteva veliko prilagajanja najrazličnejšim dejavnikom. Sam pouk na daljavo je drugačen in že v osnovi smo urnike, v skladu s priporočili, prilagodili. Izobraževanje na daljavo poteka v spletnih učilnicah. Prvič smo se z njimi resneje srečali v spomladanskem času izobraževanja na daljavo. Z začetkom letošnjega šolskega leta pa smo uporabi spletnih učilnic namenili še več časa. Izvedli smo več izobraževanj za učitelje, učenci so pridobivali nova IKT znanja tudi s posebej pripravljenimi tehniškimi dnevi, ki so potekali v šoli v obliki simulacije pouka na daljavo.«

Učitelji se za video ure odločajo po lastni presoji. Lahko jo izvedejo ob začetku učne ure za razlago učne snovi, lahko v sklopu utrjevanja ali pa za pogovor oz. stik med učenci. »Da bi se izognili prekrivanju video klicev, je šolska svetovalna služba pripravila načrt video srečanj. Veliko je individualnega dela, kjer učitelji nudijo dodatno pomoč vsem učencem, ki jo potrebujejo.«

»Dosegli smo veliko več, kot si ta hip mislimo«

Almira Lipnik, ravnateljica OŠ Toneta Čufarja Maribor, nam je povedala, da se učitelji zelo trudijo, prilagajajo cilje, obseg in vsebino snovi, metode, načine dela: »Veliko delajo preko videokonferenc. Učenci pa pogrešajo učitelja pred seboj, kjer ga lahko vsako minuto kaj vprašajo in jim je učitelj vedno na razpolago. Glede usvojitve samih ciljev se ne bojim, saj učitelji točno vedo, kaj morajo učenci usvojiti, da lahko napredujejo.«

Po eni strani nas pesti kopica različnih skrbi in dvomov, po drugi strani pa smo se mnogi naučili nekaj, česar nam je pogosto manjkalo: skromnosti, povezanosti, potrpežljivosti, sočutja.

Strinja se z našo predhodno sogovornico, da je v vsakem slabem nekaj dobrega. »Po eni strani nas pesti kopica različnih skrbi in dvomov, po drugi strani pa smo se mnogi naučili nekaj, česar nam je pogosto manjkalo: skromnosti, povezanosti, potrpežljivosti, sočutja. Tudi če bi prav ti ostali edini izpolnjeni cilji v procesu učenja v tem zadnjem času, smo dosegli veliko več, kot si ta hip mislimo. In ne bojim se, da bomo v prihodnosti, oboroženi prav s temi zares človeškimi lastnostmi, dosegli vse, za kar si prizadevamo in kar si želimo zase in za druge. Tudi cilje, ki so povezani tesno s šolo, čeprav bo težje, kakor če bi hodili k »živemu« pouku v razred.«

Nekateri se počutijo osamljeno

In kako so s šolanjem na daljavo zadovoljni učenci OŠ Toneta Čufarja? Kot pove, so tisti, ki si delo znajo organizirati in so pri delu samostojni ter delajo sproti, s tem načinom kar zadovoljni. »Večje težave imajo učenci, ki niso tako samostojni in učenci , ki imajo odločbo. Ti učenci težje delajo na daljavo kakor v šoli. Seveda so težave tudi pri učencih I. VIO, saj ti brez pomoči staršev skoraj ne morejo delati. Vsi učenci pa seveda najbolj pogrešajo druženje s svojimi vrstniki, pa tudi z učitelji. Nekateri se počutijo tudi osamljeno.«

Starši razumejo, da je tudi učiteljem težko

V času šolanja od doma so učencem posodili 27 računalnikov. Nekaj učencem, ki nimajo interneta oz. je zelo slab, pa pošiljajo delo po navadni pošti. »Naši starši se razen posameznikov ne pritožujejo, razumejo, da je tudi učiteljem težko in nas pri našem delu podpirajo. Imamo pa primer starša, ki tega nikakor noče razumeti, ki trdi, da kršimo otrokovo pravico do izobraževanja, ki se pritožuje nad prilagojenim urnikom in delu na daljavo. Od mene zahteva pravno podlago za ta način dela,« opisuje.

Imamo pa primer starša, ki tega nikakor noče razumeti, ki trdi, da kršimo otrokovo pravico do izobraževanja, ki se pritožuje nad prilagojenim urnikom in delu na daljavo.

Na njihovi šoli vsi učitelji delajo od doma, veliko ur imajo v »živo« oz. preko videokonferenc. »Vsak dan od 8. 25 do 12. 10 so na razpolago učencem za razna vprašanja, tudi individualne razlage. Učitelji, predvsem razredniki in učitelji za dodatno strokovno pomoč pa se veliko pogovarjajo z učenci o njihovih občutkih, stiskah in jim po najboljših močeh tudi pomagajo. Pri tem je v veliko pomoč učencem tudi svetovalna delavka,« zaključi.