Ministrstvo za javno upravo je v lanskem letu občinam nakazalo sredstva za sofinanciranje skupnih občinskih uprav (SOU) v višini nekaj več kot 6,1 milijona evrov. Skupna občinska uprava Maribor, ki jo je ustanovilo osemnajst občin, med njimi je tudi občina Cerkvenjak, je tako (kot ena izmed 51 skupnih občinskih uprav, delujočih na območju Slovenije) v letu 2020 prejela 554.855,27 EUR sredstev za delovanje Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave.

S 1. februarjem je pod okriljem Skupne občinske uprave Maribor zaživela Skupna notranjerevizijska služba

Država sofinancira delovanje skupnih občinskih uprav za enajst nalog, višina sofinanciranja pa je odvisna od števila nalog, ki jih za občine ustanoviteljice opravlja skupna občinska uprava. Stimulativno nagrajevanje občinskega povezovanja občine tako vodi v združevanje resursov na različnih področjih.

Po sprejetju sklepa o potrditvi tovrstnega predloga s strani mestnega sveta Mestne občine Maribor je bilo gradivo v rekordnem času meseca dni obravnavano in deležno podpore tudi na občinskih svetih vseh ostalih sedemnajstih občin ustanoviteljic.

Dokaz slednjega je tudi dejstvo, da je s 1. februarjem 2021 pod okriljem Skupne občinske uprave Maribor zaživela skupna notranjerevizijska služba, katere ustanovitev so podprli predstavniški organi vseh občin ustanoviteljic. Po sprejetju sklepa o potrditvi tovrstnega predloga s strani mestnega sveta Mestne občine Maribor je bilo gradivo v rekordnem času meseca dni obravnavano in deležno podpore tudi na občinskih svetih vseh ostalih sedemnajstih občin ustanoviteljic.

V Cerkvenjaku zadovoljni s servisom skupne občinske uprave

Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak, nam je povedal, da so s skupno občinsko upravo zadovoljni. “Sami v skupni občinski upravi sodelujemo pri Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu. Redarji so tedensko prisotni in opravljajo nadzor nad parkiranjem vozil, angažiramo jih tudi v času večjih prireditev, ob začetku pouka in tako naprej, inšpekcijske službe pa med drugim nadzorujejo posege v prostor javnih poti in lokalnih cest.”

Do zdaj smo za revizijo naročevali zunanjega izvajalca, zdaj pa bomo za to koristili Skupno notranjerevizijsko službo.

Žmavc dodaja, da bo cerkvenjaška občina zdaj pristopila še k skupni notranjerevizijski službi. “Če je občinski proračun v višini več kot 2 milijona evrov, potem je potrebno revizijo poslovanja  opravljati vsako leto. Do zdaj smo za revizijo naročevali zunanjega izvajalca, zdaj pa bomo za to koristili Skupno notranjerevizijsko službo. Ta bo preverila koriščenje javnih sredstev, obetamo pa si tudi svetovanje. Na ta račun bomo tudi prihranili nekaj sredstev, saj smo prej te storitve iskali na trgu. Res pa je, da občine, ki sodelujemo v skupni občinski upravi, njeno delovanje tudi sofinanciramo.”

Mag. Zorica Zajc Kvas: “Namen skupne občinske uprave je združevati kadre, sredstva, znanje”

Skupno občinsko upravo so v letu 2019 ustanovile občine Maribor, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in  Šentilj, delovati pa je začela 1. januarja lani. Od prvega oktobra je njeno vodenje prevzela mag. Zorica Zajc Kvas, ki je bila dolga leta direktorica občinske uprave Občine Rače-Fram. Za Maribor24.si je pojasnila, da trenutno v skupno občinsko upravo spadajo medobčinska inšpekcija, medobčinsko redarstvo, skupna služba varstva okolja in od prvega februarja tudi Skupna notranjerevizijska služba. “Namen skupne občinske uprave je združevati kadre, sredstva, znanje, predvsem na upravnih in strokovnih področjih. V zakonu je izrecno naštetih 11 področij, ki jih lahko občine izvajajo skupno.”

Razgovori potekajo za skupno službo urejanja prostora. Ob tem bi določene občine združile del področja civilne zaščite, na dolgi rok bi lahko vzpostavili tudi skupno pravno službo.

V Skupni občinski upravi Maribor načrtujejo vzpostavitev še nekaterih drugih skupnih služb: “Razgovori potekajo za skupno službo urejanja prostora. Ob tem bi določene občine združile del področja civilne zaščite, na dolgi rok bi lahko vzpostavili tudi skupno pravno službo.”

Stimulativno nagrajevanje občinskega povezovanja

Zorica Zajc Kvas še dodaja, da je financiranje s strani ministrstva zelo stimulativno: “Odstotek sofinanciranja s strani pristojnega ministrstva je odvisen od tega, koliko nalog občine izvajajo skupaj. Občine financirajo, glede na število prebivalcev in prenesenih nalog, delovanje te službe in potem vložimo zahtevke za povrnitev stroškov. Ti stroški so lahko povrnjeni v višini do 55 odstotkov.”

Odstotek sofinanciranja s strani pristojnega ministrstva je odvisen od tega, koliko nalog občine izvajajo skupaj.

Ob koncu sogovornica še dodaja, da interes po povezovanju na skupnim področjih med občinami obstaja. “Interes občin je zelo velik, kar se kaže tudi v tem, da so spremembo odloka v malo več kot enemu mesecu obravnavali vsi občinski sveti občin ustanoviteljic.”