Zavrh v občini Lenart ni znan le po Maistrovem stolpu in zbirki, posvečeni generalu in pesniku ter borcu za severno mejo Rudolfu Maistru, pač pa tudi po obsežni in zanimivi kmečki zbirki in zbirki starodobnih vozil. Ta je na ogled v in ob stari viničarski hiši na naslovu Zavrh 85, ki jo je obnovil Roman Kranvogl, ki je zaradi veselja do tehnike, zbiranja starin, starega orodja, občutka in zavesti, da je treba preteklost ohraniti tudi prihodnjim generacijam, pred propadom rešil marsikaj, kar bi šlo v pozabo ali na smetišče. Podeželska hiša, ki je urejena kot stara kmečka hiša, dopolnjuje videz Zavrha in turistično ponudbo, za omenjeno zbirko pa je Kranvogl prejel priznanje župana mag. Janeza Krambergerja.

Kranvogl, ki sicer živi v bližnji Sveti Trojici v Slovenskih goricah, je pred slabimi 40 leti začel zbirati stare predmete. Nekatere večje primerke: konjske pluge, obračalnike, zgrabljalnike, kose, škropilnico, predhodnike stabilnih motorjev – geple (naprave za vprego živali, ki hodijo v krogu in poganjajo naprave in stroje za pogon mlatilnic) ima postavljene na prostem. Tam najdemo tudi starinsko leseno prešo, spremenjeno v mizo in klopi. V zbirki je še osem delujočih stabilnih motorjev, najstarejši šteje več kot 100 let. Številni ostali predmeti so sicer skrbno shranjeni v nekdanji viničarski hiši, v bližini katere se nahaja garažni prostor, ki ponuja neverjeten pogled na starodobne, prav tako delujoče in obnovljene avtomobile, motorje, kolesa z motorjem, kolesa in traktor.

Za zbiranje starin ga je navdušil dedek

“Pred mano so bili lastniki viničarije moj oče, še prej pa dedek in pradedek. Za zbiranje starin me je navdušil dedek, in to s svojo starinsko pipo za kajenje. To so bili drugi časi. Ko sem kje videl kak zanimiv predmet, sem se z lastnikom hitro dogovoril, da mi ga je odstopil, zdaj pa se z njimi trguje po visokih cenah,” nam pojasni sogovornik in pokaže na lepo obnovljeno hišo, katere lastnik je od leta 1996, ko je objekt zapustil zadnji viničar. “Z ženo, ki jo moram pohvaliti, saj je zelo pridna, sva se lotila obnove. Veliko sta nama pomagala sin in hčerka, v zadnjem obdobju pa še najini štirje vnuki. Prenova objekta je bila celovita; uredili smo notranjost, zunanjost, streho, ki je bila že dotrajana, prav tako vinsko klet, ki smo očistili ometa jo vrnili v prvotno obliko.”

Kranvogl še pove, da sta v preteklosti v hiši bivali dve družini vsaka s po petimi otroci. “Šlo je za viničarje, ki so obdelovali zemljo in vinograde svojih gospodarjev. Na podstrešju sem odkril tako imenovane plehece, torej sredstvo plačevanja opravljenega dela med gospodarjem in delavci.”

Obiskovalce še posebej pritegnejo premikajoče lutke

Lepo obnovljena viničarska hiša je pravi muzej številnih predmetov. V njej najdemo raznovrstno kolarsko in mizarsko orodje, žrmlje za mletje moke, v kletnih prostorih je ključavnica z letnico 1816, ki je bila prvotno v cerkvi v Trnovski vasi. Ključ zanjo je Kranvogl, ker ga je župnik zavrgel, izdelal sam. Še posebej navdušijo številne približno 150 let stare delujoče stenske ure, šivalni stroji, harmonike in ostali predmeti iz vsakodnevne rabe. V hiši je starinsko pohištvo, ki je bilo nekdaj v lasti Romanove prababice.

Da je obisk Viničarskega muzeja Kranvogl še posebej doživet in zanimiv, so po posameznih prostorih razporejene človeške lutke, ki se, ker so krmiljene s posebnim mehanizmom in motorčki, kar je velika Kranvoglova strast, premikajo. “Od premikajočih se lutk najbolj pritegne kolesar, ki že 20 let poganja pedala. Lahko ga namestim na starodobni traktor Bautz iz leta 1953 in se z njim odpravim na društveno srečanje. Vedno pritegne veliko pozornosti. Obiskovalce pa gotovo najbolj preseneti, nekatere tudi nekoliko prestraši, lutka, ki se dvigne s postelje. Ženske pa rad pelje v vinsko klet, ki je ena redkih naokoli s kačami.”

Izstopa lokomobila, stara več kot 100 let

Še posebej izstopa lokomobila, ki je stara več kot 100 let. Kranvogl, ki je takšno napravo iskal v Ukrajini, Rusiji in na Češkem, jo je odkupil od že pokojnega Martina Krambergerja s Svete Ane. Lokomobile so začeli izdelovati leta 1750, sprva so jih uporabljali za črpanje vode iz rudnikov, kasneje pa za pogon mlatilnic, žag, mlinov, … Deluje po principu pare in je najbrž, ker ima bat in ventil, predhodnica motorjev z notranjimi zgorevanjem. “V lokomobilo natočimo 350 litrov vode, zakurimo ogenj, podobno kot v peči, in ko se začne voda spreminjati v paro, to je približno pri enem baru pritiska, začne stroj delovati.”

Neposredno ob kmečki hiši je zavidanja vredna zbirka starodobnih vozil

Ljubitelji starodobnih vozil pa so še prav posebej navdušeni, ko Kranvogl odpre vrata velike sicer na prvi pogled nevpadljive garaže, ki se nahaja v neposredni bližini kmečke hiše. Gre za zavidanja vredno zbirko, ki jo sestavljajo: dirkalni avtomobil Austin 7 (letnik 1938), kočija zapravljivček (iz leta 1898, ki je spremenjena v avtomobil), Austin Healey 100-6 BN6 (aluminijast avtomobil s šestcilindrskim motorjem, ki je bil pripeljan iz Kalifornije in doseže hitrost 177 kilometrov na uro), MG TD (z letnico 1951, ki ga Roman veliko uporablja za prevoz mladoporočencev), Mercedes-Benz 170 VB (letnik 1952), Ford Model A (letnik 1930 s 3300 kubičnimi centimetri in tremi prestavami), traktor Bautz (iz leta 1953 s 13 konjskimi močmi) in motor z bočno prikolico BMW R25/2 (letnik 1953, katerega lastnik je bil Romanov tast).

“To je prvi motor, ki sem ga restavriral. Najstarejše motorno kolo je sicer Motobecane, staro natanko 100 let. V garaži najdemo med drugim še Velociped, ki ima spredaj veliko ter zadaj majhno kolo. Sicer pa naj povem, da je moja zbirka obsegala okoli 65 starodobnih vozil, ki pa sem jih, ker je vse povezano z denarjem, po obnovi moral prodati. Omenjena vozila pa so del moje stalne zbirke, ki ni naprodaj,” nam še pove Kranvogl, ki je po osnovnem poklicu mehanik kmetijskih strojev, zato večino popravil na motorjih opravi sam, ličarska in kleparska dela pa prepusti drugim. Avtomobili ga sicer dnevno spremljajo tudi na delovnem mestu, saj na Ptuju opravlja tehnične preglede vozil.

Ogledi so mogoči po predhodnem dogovoru

Zbirko Romana Kranvogla si lahko ogleda vsak, vendar po predhodnem dogovoru oziroma najavi. Doslej je gostil že ogromno posameznikov in skupin iz Slovenije in tujine. Naš sogovornik je sicer član in komisar Kluba Starodobnik Slovenske gorice, ki ima sedež v Benediktu, in prav letos praznuje 20-letnico delovanja. Rad zavrti tudi povsem obnovljeno lajno, ki je eden od zadnjih predmetov Romanove zbirke, saj je k njemu iz Nemčije prišla pred kakšnim tednom. Na vprašanje, kakšni so nadaljnji načrti, nam odgovori: “Ko se bom upokojil, razmišljam in že delam v smeri, da bi bila zbirka stalno na ogled. To idejo močno podpira tudi naš župan Kramberger.”